Nastaja meganadzornik: vlada bi združila ATVP, AZN in del Banke Slovenije

Direktor ATPV Damjan Žugelj tudi pod novo vlado ni obupal nad združitvijo agencije, ki jo vodi, z AZN. Čeprav so po naših zanesljivih informacijah predlog pripravili v ATVP, ti postopka združevanja tokrat za razliko minulih let niso želeli komentirati in so nas naslovili na ministrstvo za finance. "Odločitev glede združevanja oziroma konkretni model združevanja nadzornikov še ni določen, saj smo trenutno v fazi preučevanja optimalnih modelov, vsekakor pa bomo pri nadaljnjih odločitvah sledili cilju izboljšanja koordinacije nadzornih organov in doseganju sinergijskih učinkov," so nam pojasnili na finančnem ministrstvu.

ATVP je predlog za združitev z AZN pripravila že leta 2010, in sicer prav kot odgovor na idejo Banke Slovenije o združitvi nadzornikov pod okriljem centralne banke. Tako Žugelj kot takratni direktor AZN Mihael Perman sta združitvi pod okriljem Banke Slovenije nasprotovala, a tudi takrat je bil Žugelj osamljen pri ideji o združitvi ATVP in AZN. Perman je združitvi nasprotoval, saj da ima takšno organizacijo nadzora le Hrvaška. Podobnega mnenja so v AZN očitno tudi pod vodstvom njegovega naslednika Sergeja Simonitija, kjer so edino podobno ureditev našli le še v Bolgariji.

Kot so pojasnili v AZN, se delo med njihovo agencijo in ATVP vsebinsko razlikuje, saj usmerjajo sami nadzor v preverjanje finančne trdnosti zavarovalnic, medtem ko je nadzor nad trgom vrednostnih papirjev osredotočen predvsem na ravnanje udeležencev na trgu. Poleg tega bi v združenem organu kaj hitro lahko prišlo do konflikta interesov. Če naj bi združeni nadzornik pripomogel h krepitvi oziroma pospeševanju trga vrednostnih papirjev, kar naj bi bil eden od argumentov nameravane združitve, se postavlja vprašanje, kako naj bi k temu pripomogla AZN. Ta namreč stremi k varnosti naložb zavarovalnic, k pospeševanju trga pa bi lahko pripomogla le tako, da bi zavarovalnicam odrejala, v katere naložbe oziroma trge naj vlagajo. Seveda bi bil AZN, če bi pristal na takšno vlogo, verjetno odgovoren, če bi se "predpisane" naložbe izkazale za slabe.

Kakšen načrt združitve bodo pripravili v Banki Slovenije, ni jasno, saj na naša vprašanja o združevanju nadzornikov niso odgovorili. Ena od možnosti, ki jo napovedujejo poznavalci, bi lahko bila združitev nadzora solventnosti oziroma kapitalske ustreznosti bank, zavarovalnic in pokojninskih družb pod okriljem Banke Slovenije, medtem ko bi samostojni organ nadziral tržno obnašanje omenjenih institucij. Dejstvo je, da postavljajo razmere v bančnem sistemu pod vprašaj dosedanje nadzorne aktivnosti centralne banke. Večkrat doslej je bila izpostavljena prav odgovornost centralne banke (nazadnje jo je izpostavila prav ATVP minuli teden) za pomanjkljiv nadzor nad bančnim financiranjem menedžerskih odkupov in drugih slabih posojil, ki so številnim bankam povzročile visoke izgube.

Po trditvah naših virov naj bi se pojavila tudi ideja, da bi nov nadzorni organ licenciral člane nadzornih svetov banke. Spomnimo, da potrebujejo zdaj dovoljenje Banke Slovenije le člani uprav bank, medtem ko ideja o licenciranju nadzornikov vzbuja nemalo pomislekov. Nadzorniki so namreč že po obstoječi zakonodaji kazensko in odškodninsko odgovorni za svoje delo, vprašanje pa je, koliko bi k njihovemu kakovostnejšemu delu prispevalo licenciranje. Dejstvo je, da bi imel nadzorni organ, ki bi imel pristojnost podeljevanja dovoljenj za uprave in licenc za nadzornike bank, velik vpliv na kadrovanje v bančnih institucijah, po drugi strani pa bi se lahko izognili tudi takim situacijam, kot v primeru zadnjega imenovanja nadzornikov Nove Kreditne banke Maribor. Kar nekaj jih bo namreč težko izpolnilo zakonske zahteve za člane nadzornih svetov bank.