Tudi po zadnji statistiki Slovenija ostaja ruralna dežela. Po kriterijih slovenskega statističnega urada živi sicer v mestnih naseljih in naseljih mestnega območja približno polovica ljudi. Vendar pa v dveh največjih mestih, Ljubljani in Mariboru, živi le petina, v 16 največjih naseljih, ki imajo vsaj 10.000 prebivalcev, pa tretjina vsega prebivalstva Slovenije. To pomeni, da velika večina - kar dve tretjini Slovencev - živi v naseljih z manj kot 10.000 prebivalci. Statistika v zadnjem letu v nekaterih večjih mestih, denimo Mariboru in Celju, beleži celo rahel upad prebivalstva.
Po Eurostatovi statistiki na podeželju živi okoli 43 odstotkov Slovencev, na vmesnih območjih okoli 31 odstotkov, v mestnih naseljih (Ljubljani in Mariboru) pa 21 odstotkov. Prav nasprotno velja na ravni celotne EU, kjer 40 odstotkov prebivalstva živi v urbanih naseljih, okoli 35 odstotkov v vmesnih regijah in 23 odstotkov na ruralnih območjih.
Od Malte do Irske
Stanje po državah EU je seveda precej raznoliko. Poleg Malte, kjer praktično vsi živijo v "mestu", urbani predeli prevladujejo še na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in Belgiji, kjer živi na urbanih območjih okoli 70 odstotkov ljudi. Ruralni predeli po drugi strani prevladujejo na Irskem (na podeželju živi kar 73 odstotkov ljudi), Slovaškem, v Estoniji in na Madžarskem.
Podeželska populacija je v državah EU najbolj upadla v Litvi, Bolgariji in Latviji, najbolj pa se je povečala v Belgiji, na Irskem in v Franciji. Da je prav v Belgiji zaznati največji porast prebivalstva na ruralnih območjih, ne preseneča. Razlogov je več, a verjetno k temu pripomore precejšnja selitev domačinov iz Bruslja v bolj oddaljene predele. Kljub odseljevanju domačinov pa mesto - med drugim tudi zaradi priseljevanja tujcev - od leta 1999 še kar raste.
Slika pri velikih evropskih mestih nikakor ni enoznačna.
Na Dunaju denimo je število prebivalcev od leta 1999 do 2006 upadalo, v naslednjih letih pa raslo. Podobno velja za Prago. Nemška mesta v zadnjih letih beležijo porast prebivalstva, pri čemer je na vrhu lestvice München. V Italiji je stanje precej različno: medtem ko Rim beleži porast prebivalstva, število prebivalcev v Benetkah, Trstu, Neaplju in Palermu zadnjih dvajset let konstantno upada.
Osrednjeslovenska regija najbolj zaželena
Tudi Ljubljana je leta 2010 zabeležila negativen selitveni prirast, kažejo doslej še neobjavljeni podatki statističnega urada. Potem ko je še leto prej selitveni prirast znašal okoli 4000 prebivalcev, pa je leta 2010 število prebivalcev v prestolnici upadlo za okoli 500 ljudi. Med največjimi mesti v Sloveniji sta leta 2009 negativni selitveni prirast zabeležila le Celje in Velenje, leta 2010 pa že vsa mesta z izjemo Kopra in Novega mesta. Ljubljana je bila sicer obe leti na prvem mestu tako po naravnem kot tudi skupnem prirastu prebivalstva.
Lani se je v Sloveniji število prebivalcev povečalo za 0,3 odstotka, vendar pa se je v štirih statističnih regijah - pomurski, koroški, zasavski in spodnjeposavski - zmanjšalo, najbolj v zasavski regiji (za 0,7 odstotka). Eden od razlogov za to so selitve. Pomurci se denimo najbolj odseljujejo v Podravje (polovica) in osrednjo Slovenijo (tretjina), enako velja tudi za Korošce (40 odstotkov se jih je odselilo v Podravje in 30 odstotkov v osrednjo Slovenijo). Polovica Zasavcev je odšla v osrednjeslovensko in petina v savinjsko regijo, medtem ko so se Spodnjeposavci precej porazdelili: 40 odstotkov jo je mahnilo v osrednjeslovensko regijo, pomemben delež pa še v jugovzhodno Slovenijo, podravsko in savinjsko regijo. Osrednjeslovenska regija s prestolnico Ljubljano ostaja tudi pri prebivalcih ostalih regij najbolj zaželena, saj se največji delež odseljenih priseli prav na to območje.
