Tridnevni obisk ruskega predsednika je predvsem gospodarsko obarvan, čeprav so poročevalci ob njegovem včerajšnjem postanku v Pekingu zvečine poudarjali zunanjepolitično razsežnost ter skupne poglede na sirsko in iransko krizo. V obeh primerih državi podobno glasujeta v varnostnem svetu Združenih narodov in nasprotujeta kakršnemu koli zunanjemu posredovanju pri ustavitvi nasilja nad državljani v eni oziroma prekinitvi domnevnega jedrskega oboroževalnega programa pri drugi. Putin je zato že v začetku obiska na Kitajskem napovedal, da bosta državi okrepili sodelovanje v Združenih narodih, kjer se soočata z vse hujšim pritiskom zaradi svojih stališč o krizi v Siriji, njegov kitajski kolega Hu Jintao pa je po pogovorih dodal, da bo rusko-kitajsko tesnejše sodelovanje omogočilo "vzpostavitev svetovnega političnega in gospodarskega reda v bolj pravično in racionalno smer".
Vladimir Putin je na tridnevni obisk na Kitajsko dopotoval z močno gospodarsko delegacijo, v ospredju pa so bila predvsem energetska vprašanja. Očitno je še vedno ostalo odprto vprašanje cen plina, o katerih se je ruski Gazprom s Kitajci pogajal v minulih tednih, do prave rešitve pa se niso dokopali niti do sedanjega srečanja na vrhu. Dolgoročni dogovor iz leta 2009 predvideva, da bi Rusija Kitajsko oskrbela s 70 milijardami kubičnih metrov plina na leto, zapletlo pa se je pri ceni, o kateri se državi še nista sporazumeli.
Rusija in Kitajska sta včeraj ob vrsti dvostranskih gospodarskih dogovorov postavili tudi temelje za razvoj skupnega medcelinskega letala, ki bo z ruskim znanjem in kitajskim denarjem konkuriralo Airbusu in Boeingu. Drugi del odmevnega Putinovega obiska na Daljnem vzhodu se bo začel danes z udeležbo na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje. Pod tem imenom se skriva svojevrstna varnostna organizacija z udeležbo srednjeazijskih držav, Kitajske in Rusije ter Iranom kot opazovalcem. Po napovedih se bo Putin v Šanghaju srečal tudi z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom.
