Največja preseganja trdih delcev v zraku merilne postaje po Sloveniji zabeležijo v zimskem času, od oktobra do marca, torej takrat, ko zaživijo mala individualna kurišča in je tudi slabša prevetrenost dolin.

Ozon in delci so največja problematika kakovosti zraka v Sloveniji. Ozon mejne vrednosti največkrat preseže na Primorskem, kot omenjeno pa so trdi delci v zraku najbolj problematični pozimi.

Naraven izvor trdih delcev predstavlja morje, vulkanski prah in naravni požari, medtem ko človek k tem delcem prispeva v največji meri z malimi kurišči na drva, s prometom in industrijo.

Slovenija se že več let sooča s problematiko trdih delcev v zraku, grozi ji tudi tožba EU, še vedno pa nimamo pravih ukrepov na tem področju, je poudarila Tanja Bolte. Pojasnila je, da letna vrednost trdih delcev v zadnjih treh letih sicer ni bila presežena, da prevečkrat presežemo dnevne mejne vrednosti teh delcev v zraku.

Ob tem je izpostavil, da Slovenija potrebuje predvsem kratkoročne ukrepe, ki bi omilili emisije teh delcev v zimskem času. Letos smo na primer v Zagorju, Trbovljah, Žerjavu in Celju že 35-krat presegli mejne dnevne vrednosti.

Podala je primer Trbovelj, kjer individualna kurišča povzročijo 37 odstotkov trdih delcev, promet 10 odstotkov, cementna industrija 14 odstotkov, ostalih 21 odstotkov pa ostali viri.

Za reševanje te problematike predlaga ukrepe, ki bi zmanjšali količino prometa in vzpostavili drugačne načine ogrevanja.

Jože Kaplar z ministrstva za infrastrukturo in promet je ob tem podal nekaj primerov, kako znižati emisije trdih delcev v zrak pri kurjenju lesa v malih kurilnih napravah. Izpostavil je, da so primerne le kurilne naprave z dokazili o nizkih emisijah z visokimi izkoristki. Pomembna je tudi kakovost drv. Te morajo biti razcepljene in najmanj eno leto sušene na zraku. Tak les namreč povzroči manj emisij, večja pa je tudi energetska učinkovitost.

Problem malih kurišč predstavlja predvsem slabo izgorevanje hlapnih sestavin. Enostavna kurišča (štedilniki, kamini) namreč ne zagotavljanje izgorevanje teh sestavin, posledica tega pa so trdi delci.

Konferenco je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije, katere predsednik Samo Hribar Milič je poudaril, da imamo v Sloveniji še vedno okolje, na katerega smo lahko ponosni, nas pa zavezuje, da ravnamo, načrtujemo in se obnašamo odgovorno do zanamcev.

Vesel je, da tudi v gospodarstvu številna podjetja spoštujejo najstrožje standarde v EU. Prepričan je, da so inovacije v gospodarstvu vse bolj povezane z okoljem. "V Sloveniji gospodarstvo vse bolj spoznava, da je ravnanje z okoljem ne samo naša odgovornost, ampak tudi poslovna priložnost," je dejal.

Opozoril pa je, da imamo na področju porabe in pridelave energije še veliko priložnosti za boljšo izrabo svojih virov, za njihovo bolj racionalno rabo in za razvoj novih oblik energije. "Za energetsko prenovo stavb bi zagnali gospodarski cikel, ki bi vsaj desetim dejavnostim dal neposredno delo in obenem izboljšal kakovost življenja. Ravnanje z okoljem je naša obveznost in priložnost za razvoj," je dejal.