Občutek tradicionalne patriarhalne miselnosti, ki se umika demokratičnemu duhu arabske pomladi, je v Kairu že skoraj popolnoma izginil. Več sto tisoč Egipčank, ki so veliko pripomogle k strmoglavljenju Mubarakovega režima, pa se je znašlo na družbenem robu.

Ženske so v novem egiptovskem parlamentu izjemno redke: med 498 poslanci je le 12 poslank, kar znaša le 2,4% zastopanost žensk – v primerjavi z že tako nizkim 19% svetovnim povprečjem se zdi egiptovsko razmerje naravnost smešno. Na predsedniških volitvah, ki bodo potekale 16. in 17. junija, je vseh trinajst kandidatov moških.

Mesto ženske je doma

"Ženske smo se imele bolje pod Mubarakom," je za BBC dejala Dina Shobra, 20-letna študentka prava na Univerzi v Al Azharu. "V konservativnih krogih še vedno vlada prepričanje, da je mesto ženske doma."

Položaj egiptovskih žensk jasno izraža tudi izjava Manal Abul Hassan, tiskovne predstavnice muslimanske bratovščine, islamskega gibanja, katerega stranka Svoboda in pravičnost je na nedavnih parlamentarnih volitvah v Egiptu zasedla skoraj polovico sedežev. Po njenih besedah tako majhna zastopanost žensk v novem parlamentu "ne predstavlja nikakršnega problema". Obsodila je celo proteste žensk proti vojaški oblasti: ta naj bi neporočenim ženskam vsiljevala teste nedolžnosti in fizično napadala protestnice in politične aktivistke. Hassanova, ki trenutno predstavlja najmočnejšo žensko v egiptovski politiki, je prepričana, da "je naloga očetov, bratov in možev, da protestirajo tudi v imenu svojih žensk".

Ideja o "zaščitništvu" do žensk je prisotna še marsikje; v lokalih in restavracijah kraljujejo dogmatični moški, nad skupinami mladoletnic med popoldanskim čvekanjem na mestnih klopeh bdijo policisti, ena izmed 300 kandidatk na preteklih parlamentarnih volitvah je na svojih predvolilnih plakatih natisnila sliko svojega moža.

Liberalna miselnost kot "neželen uvoz zahodne kulture"

16-letna Noha Husseini pravi, da "škandalozna" ameriška pop kultura, ki kriči z naslovnic mednarodnih revij, žali tudi mlajše moške, starejšo generacijo, ki bi se rada vrnila nazaj v času, pa še posebej šokira. "Ne moreš čez noč izbrisati stoletij konservativnosti. Nobena od nas ne bi rada postala pop pevka, želimo pa postati neodvisne ženske. A naša edina možnost bo verjetno odhod v tujino."

Noha in njene vrstnice so v Egiptu, kjer enakost med spoloma mnogi še vedno jemljejo kot "neželen uvoz zahodne kulture" in jo primerjajo s hollywoodskimi filmi in hitro prehrano, zaradi svoje družbene razgledanosti in tehnološke pismenosti skorajda tako tuje kot ameriške pop zvezdnice. Mubarak je veljal za velikega zaveznika Zahoda, njegove tesne vezi z ZDA pa danes povzročajo velike težave feminističnim gibanjem. V državi vlada prepričanje, da se je treba znebiti vsega, kar je zagovarjal nekdanji diktator, to pa je kot voda na mlin egiptovskim islamistom, ki so posledično pometli z liberalno in napredno miselnostjo, tudi s feministično idejo.