Zdaj je to mnogo bolj jasno. Šlo je za poskus diskreditacije drugega najmočnejšega človeka katoliške cerkve, vatikanskega državnega tajnika, italijanskega kardinala Tarcisija Bertonea. Gre za zelo energičnega prelata, ki si je s svojimi potezami v Vatikanu pridobil polno sovražnikov. Vsi dokumenti so se v javnosti pojavili zato, da bi pokazali, da v Vatikanu vladata kaos in korupcija, za katero je najbolj odgovoren prav Bertone, saj je preprečil, da bi jo oblasti izkoreninile.

Za to akcijo naj bi stalo več kardinalov, katerih cilj je Bertoneja spodnesti z vplivnega položaja in na to mesto postaviti svojega človeka. Z njegovo pomočjo bi pripravili teren, da se v primernem trenutku za naslednika Benedikta XVI. izbere človeka iz te skupine. Vendar pa Bertone ni človek, ki bi ga bilo mogoče z lahkoto podjarmiti. Je namreč zelo energičen in izkušen, saj je doslej v cerkveni oblasti opravljal številne naloge.

Velik ljubitelj nogometa

Bertone se je kot peti od osmih otrok rodil 1. januarja 1934 v pokrajini Piemonte v naselju Romano Canavese, petdeset kilometrov severno od Torina. Leta 1967 je na papeškem salezijskem vseučilišču začel predavati teologijo, sedem let kasneje pa je tam prevzel katedro kanonskega prava in ta predmet predaval vse do leta 1991. Leta 1989 je postal rektor omenjenega vseučilišča, dve leti zatem pa ga je papež Janez Pavel II. imenoval za nadškofa mesta Vercelli v njegovi pokrajini Piemonte.

V devetdesetih letih je bil vse bolj aktiven znotraj rimske kurije, tako da ga je papež Janez Pavel II. imenoval za sekretarja Kongregacije za doktrino vere, ki ji je tedaj načeloval kardinal Joseph Ratzinger, aktualni papež Benedikt XVI. Z njim sta tesno sodelovala, tako da je imel aktualni papež priložnost spoznati vse Bertonejeve kvalitete. Bertone je zelo pogosto v imenu Vatikana javno izražal stališča o verskih vprašanjih. Med drugim je razkril tudi mnenje Vatikana o Međugorju in podprl stališče škofov iz Bosne in Hercegovine, da tamkajšnji domnevni čudeži niso dokazani.

O Bertoneju se je več začelo govoriti leta 2000, ko mu je papež Janez Pavel II. zaupal zelo pomembno in občutljivo nalogo, naj v vatikanskem imenu vodi objavo tako imenovane tretje fatimske prerokbe. Leta 1917 so trije otroci trdili, da se jim je v portugalski vasici Fatimi prikazala Mati božja in jim prenesla tri prerokbe. Cerkva je dolgo skrivala, za kakšne napovedi gre, a so dve vseeno objavili leta 1941. Nanašali sta se na politične dogodke v Evropi, ki so se medtem zgodili, tretja prerokba pa je ostala skrivnost. Vatikan se je šele leta 2000 odločil, da jo objavi, prerokba pa je govorila o atentatu na papeža, ki se je zgodil leta 1981.

Leta 2003 je Bertone postal nadškof velikega severnoitalijanskega mesta Genove in tudi kardinal. Odtlej se je zelo pogosto pojavljal v medijih, med drugim tudi v raznih televizijskih oddajah, in pokazal, da je zelo komunikativna oseba, nagnjena celo k populističnim gestam. Izkazal se je kot velik ljubitelj nogometa in navijač lokalnega kluba Genove, tako da je občasno celo komentiral televizijske prenose nogometnih tekem.

Vodil kampanjo proti Da Vincijevi šifri

Leta 2005 je postal še bolj znan, saj je bil takrat zadolžen, da v imenu Vatikana vodi propagando proti knjigi Da Vincijeva šifra, o čemer je spregovoril v več intervjujih za časnike in televizije. V enem od njih je povedal, da knjige ne vidi kot običajni književni triler, ampak jo ima za nevaren protikatoliški pamflet, kakršni so izhajali v 19. stoletju z namenom uničiti Katoliško cerkev. Bertone je torej v knjigi videl zaroto, zato je izjavil: "Soočamo se z izredno strategijo distribucije te knjige. Knjigo je mogoče dobiti povsod. Predstavlja resno tveganje, da bodo mnogi, ki jo bodo prebrali, verjeli, da so pravljice v njej resnične."

Ko je papež Janez Pavel II. leta 2005 umrl, se je med njegovimi možnimi nasledniki omenjalo tudi Bertonejevo ime. Na londonskih stavnicah so njegove možnosti ocenjevali z razmerjem 16:1. Ko je kardinal Ratzinger zelo hitro, že v četrtem krogu glasovanja, postal novi papež, so nekateri mediji zatrjevali, da je k temu močno pripomogel prav Bertone, ki je med konklavom pri drugih kardinalih lobiral za Ratzingerja in jih pozival, naj glasujejo zanj. Po izvolitvi novega papeža je Bertone s temi besedami po nogometno opisal razliko med Janezom Pavlom II. in novim papežem Benediktom XVI.: "Cerkev je našla svojega Beckenbauerja, upokojenega direktorja. Papež Janez Pavel II. je bil navdahnjen napadalec, medtem ko je Benedikt XVI. vezni igralec, kakršnih je Srednja Evropa veliko proizvedla. On bo pošiljal žoge do napadalcev, kardinalov, svojih soigralcev, ki jih je že pozval, naj krenejo v napad nove evangelizacije."

Po ustoličenju Benedikta XVI so se pojavile špekulacije, da bi novi papež za svojega naslednika na položaju šefa Kongregacije za doktrino vere lahko imenoval prav Bertoneja, vendar je to nalogo poveril ameriškemu nadškofu Williamu Levadu, saj je za Bertoneja prihranil še pomembnejši operativni položaj. Kot vatikanski državni tajnik je Bertone prevzel celoten operativni del upravljanja Vatikana, njegov vpliv pa je stalno rasel, saj je imel Benedikt XVI. vse več težav z zdravjem. Prav zato je bil drugim ambicioznim kardinalom vse bolj v napoto.