Po neuradnih informacijah naj bi namreč vlada v kratkem - morda že danes - obravnavala zaupno poročilo komisije, ki je pregledala dokumentacijo o projektu TEŠ 6. Dokument, ki smo ga pridobili včeraj pozno popoldne, pomeni nezaupnico več garnituram vodilnih v holdingu in TEŠ v zadnjih letih. Poleg tega, da so po oceni komisije uprave obeh družb v preteklosti projekt v več fazah vodile neprimerno, skrbno in gospodarno prav tako niso ravnali njuni nadzorni sveti.

Poročilo komisije vladi z ministrom za infrastrukturo in promet Zvonkom Černačem na čelu na stežaj odpira vrata za kadrovski prevzem ključnega dela slovenske energetike. Iz dokumenta namreč izhaja, da HSE še vedno ni izpolnil pogojev, ki jih je za odobritev 440 milijonov evrov poroštev zahtevala vlada. Tako glede cene projekta in rokov za njegovo dokončanje kot podpisa dolgoročne pogodbe s Premogovnikom Velenje o dobavi lignita po vnaprej določeni ceni, ki je po oceni komisije "nujen".

Poročilo za "pokritje" kadrovskih zamenjav v HSE

Obenem je komisija vladi predlagala povečanje števila članov uprave HSE (z enega na tri) in oddelitev projekta TEŠ 6 v samostojno pravno osebo. Slednjo bi lahko Alstom, kot menijo v komisiji, v primeru, če država projektu ne bo odobrila 440 milijonov evrov poroštev, dokapitaliziral s terjatvami, ki bi jih imel do TEŠ.

Pri tem bo Černač prav omenjeno poročilo bržčas skušal uporabiti kot "pokritje" pred očitki o političnih motivih zamenjav v HSE in TEŠ, ki ju zdaj vodita Matjaž Janežič oziroma Simon Tot. Večina članov komisije, ki jo vodi prvi mož direktorata za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor Julijan Fortunat, namreč prihaja iz energetskih vrst. Poleg novega direktorja stanovanjskega sklada Žige Andoljška v njej sedijo še nekdanji direktor TE Trbovlje Marko Agrež, predsednik uprave Gen Energije Martin Novšak in direktor Plinovodov Marjan Eberlinc.

Razpleta dogodkov tako najbrž ni težko predvideti: vlada bo po pregledu poročila, ki sicer s prstom neposredno ne kaže na Janežiča in Tota, zelo verjetno "ugotovila", da vodstvi HSE in TEŠ nista dorasli projektu. Pri tem bo "umazano delo" zamenjav verjetno vsaj uradno prepustila Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), od katere naj bi pričakovala "ustrezne ukrepe" (beri: zamenjavo nadzornikov HSE). Ali in kako se bo lotila tudi sistemskih pomanjkljivosti projekta, na katere opozarja komisija (nezadostno poročanje itd.), pa bo znano šele v naslednjih mesecih.

Tveganja pri TEŠ 6: cena morda višja od 1,3 milijarde

V nadaljevanju razkrivamo še nekaj podrobnosti iz poročila. Po mnenju komisije bi lahko vrednost projekta TEŠ 6 zaradi nedorečene cene montaže glavne tehnološke opreme presegla 1,3 milijarde evrov. "Strošek montaže je ključna odprta postavka, ki onemogoča oceno investicijske vrednosti TEŠ, hkrati pa lahko pomeni podražitev za več kot sto milijonov evrov glede na vrednosti iz veljavnega investicijskega načrta," piše v poročilu. Po trditvah komisije je fiksni znesek montaže vključen v glavni pogodbi, a ni jasno, kaj ta zajema. Pri tem je posebej opozorila na "vprašanje stroškov testnih zagonov".

Med ekonomsko-tehničnimi tveganji TEŠ 6 je komisija izpostavila še: preoptimistično ceno električne energije v investicijskem načrtu, pomanjkanje dokončnih scenarijev glede usode obstoječih šoštanjskih blokov, še zlasti bloka 4, preslabo pojasnjene trditve o emisijah, ki naj bi se po ocenah komisije zmanjšale šele po letu 2021 in ne že ob zagonu TEŠ 6 šest let prej, dejstvo, da so ekonomski učinki TEŠ 6 izračunani iz obratovanja na polni moči, ne pa iz trapeznega obratovanja, pomanjkljiv supernadzor pri izdelavi ključne opreme itd.

primoz.cirman@dnevnik.si