Španski gospodarski minister Luis De Guindos naj bi si namreč od ECB obetal pomoč pri neobičajnem dokapitalizacijskem načrtu, po katerem bi četrti največji španski banki namenili za 19 milijard evrov sredstev v obliki državnih obveznic, te pa bi nato zamenjali za denar po trimesečni obrestni meri ECB. S tem bi se efektivno izognili potrebi po zbiranju svežih sredstev na kapitalskih trgih, kjer je španski javni dolg znova pod velikim pritiskom in se s 6,5-odstotnim zahtevanim donosom spet približuje meji nevzdržnega zadolževanja. Uradni Madrid ostaja odločen tudi v trditvah, da je država sprejela zahtevane strukturne reforme, zato skladno s tem zahtevajo ustrezno finančno pomoč. Tako pozivajo k ponovnem zagonu programa odkupa državnih obveznic, obenem pa se zavzemajo še za preoblikovanje novega mehanizma za finančno stabilnost (ESM) v sklad, ki bo med drugim omogočal tudi reševanje težavnih bank.
V ECB so včeraj navedeno sicer zanikali. Zapisali so, da se v nasprotju s pisanjem medijev Španije še niso posvetovali z njimi glede sanacije ene od velikih španskih bank, tako da v Frankfurtu še niso izrekli nobenega stališča glede tega vprašanja. So pa v ECB pripravljeni svetovati Madridu o pripravi tovrstnih načrtov.
Predčasni odstop guvernerja
Toda po pisanju španskih medijev naj bi predstavniki osrednje finančne ustanove območja evra španski načrt v takšni obliki zavrnili kot nesprejemljiv, saj bi s tem dejansko postali posojilodajalec v zadnji sili, te vloge pa se pri ECB vztrajno otepajo. Nezadovoljstvo nad španskimi prizadevanji reševanja krize so izrazili tudi v Bruslju, kjer je za privzdignjene obrvi poskrbela tudi odločitev španske vlade, ki se je prejšnji mesec skušala samovoljno izogniti bruseljskim ciljem proračunskega primanjkljaja. Skrbi se očitno vračajo tudi ta mesec, saj najnovejši dokapitalizacijski načrt postavlja nova vprašanja o španskih zagotovilih, da so zmožni lastnega financiranja svojega bančnega sektorja. Zaradi vse slabših razmer bo prihodnji teden odstopil tudi guverner centralne banke Miguel Angel Fernandez Ordonez, ki je bil pod vse večjim političnim pritiskom. Ordonez je bil sicer imenovan še v času prejšnje socialistične vlade, a mu ni uspelo najti ustreznega odgovora na naraščajočo krizo španskega bančnega sektorja, ki je obremenjen s kar 180 milijardami evrov slabih hipotekarnih posojil.
jernej.ogrin@guest.dnevnik.si
