V skladu z več zadnjimi anketami danes objavljena raziskava javnega mnenja, ki jo je za zasebno televizijo Mega izvedel inštitut GPO, kaže, da se Novi demokraciji obeta največ glasov - 23,4 odstotka. Tesno za njo je Siriza z 22,1 odstotka glasov. Pasok naj bi prejel 13,5 odstotka glasov.
Druga raziskava pa kaže ravno nasprotno. Anketa, ki jo je za časnik Epikaira opravil inštitut VPRC, namreč napoveduje, da bo Siriza dobila 30 odstotkov podpore, Nova demokracija pa 26,5 odstotka. Pasoku se obeta 12,5 odstotka glasov.
Obe raziskavi sta bili izvedeni med 25. in 29. majem, po navedbah AFP pa potrjujeta trend v dosedanjih anketah, ki kažejo, da so volivci naklonjeni varčevalnim ukrepom, če so pogoj za to, da Grčija ostane v območju evra.
Za inštitut GPO je namreč 81 odstotkov vprašanih odgovorilo, da mora Grčija "za vsako ceno ostati v območju evra". Ob tem jih 67 odstotkov ocenjuje, da bi se bilo nevarno odpovedati dogovoru o varčevalnih ukrepih v zameno za mednarodno posojilo, za kar se zavzema Siriza. 77,8 odstotka jih meni, da bi se bilo treba o dogovoru znova pogajati in ga spremeniti, kar zagovarjata tudi Nova demokracija in Pasok.
Ankete, objavljene minuli teden, so Novi demokraciji napovedovale zmago z 23,3 do 25,8 odstotka glasov, Sirizi pa so napovedovale 20,1 odstotka do 24 odstotkov glasov.
Grki so na zadnjih predčasnih volitvah 6. maja kaznovali Novo demokracijo in Pasok, tradicionalni stranki, ki sta v zameno za mednarodno finančno pomoč zavezale k bolečim varčevalnim ukrepom. Nagradili pa so do takrat neopazne stranke, ki nasprotujejo mednarodnemu programu pomoči in varčevalnim ukrepom, kot je Siriza.
Nova demokracija je tako 6. maja dobila 18,8 odstotka glasov, Siriza 23,7 odstotka, socialistična stranka Pasok pa 13,2 odstotka podpore.
Ker nobena ni uspela sestaviti vlade, so nove predčasne volitve razpisali za 17. junij. Te so ključnega pomena za prihodnost države, tudi za njen obstoj v evro območju, saj bodo pokazale, ali so Atene pripravljene uresničiti ključne reforme, povezane z milijardnim mednarodnim posojilom, ki državo rešuje pred bankrotom.
