Zahovič priznava, da je imel v preteklosti precejšnje težave z mediji v slovenskem prostoru. "Red mora biti. Večina slovenskih medijev je bila v preteklosti vajena komunikacije z igralci in trenerji, ki v svetu ni mogoča. Zdaj se zadeve spreminjajo, mediji pa so se navadili komunikacije z igralci, trenerji in klubskimi funkcionarji na osnovi predhodnega dovoljenja s strani kluba in predstavnika za odnose z javnostjo. Takšne so manire velikih evropskih in svetovnih klubov," pojasnjuje Zahovič.
Nogomet je eden redkih športov, v katerih ocenjevanje (kritiziranje) sodnikov in njihovih odločitev v javnosti ni dovoljeno. Po Zahovičevih besedah igralci v Mariboru v svojih pogodbah s klubom nimajo člena o (ne)svobodi govora. "To je stvar etike, morale in vzgoje vsakega igralca, ki s svojimi besedami dviguje imidž tako sebi kot klubu. Če pride do kršitev, so seveda sankcije. Ne, ne denarne kazni, saj nismo v otroškem vrtcu, ampak imamo za to druge vzvode. Kakšne? To bom raje zadržal zase," skrivnostno odgovarja Zahovič. O nogometnih sodnikih, ki naj bi bili tabu tema, dodaja: "Razprave o sodniških odločitvah so vedno dobrodošle, v največji meri pa so sodniki hrana za medije." Tudi Zahovič je v vlogi športnega direktorja že kritiziral sodnike, zato si je prislužil trimesečni prisilni počitek. Maja 2009 je na tekmi proti Primorju v Ajdovščini povedal nekaj krepkih besed glavnemu in stranskemu sodniku ter delegatu, na osnovi prijav pa ga je disciplinski sodnik NZS kaznoval s trimesečno prepovedjo opravljanja vseh funkcij v nogometu.
V rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško imajo igralci opredeljene pravice in obveznosti s področja svobode govora prek različnih aktov in dokumentov kluba (statut, pravilnik o nagrajevanju, disciplinski pravilnik, kodeks obnašanja). "Vsak naš igralec pisno potrdi, da ga je klub seznanil z določili navedenih aktov s tem, da mu je izročil njihov prepis," uvodoma pojasnjuje direktor Roman Pungartnik. Morebitni "besedni grehi" igralcev v dokumentih niso denarno določeni, ampak jih posredno določajo sami igralci z internimi dogovori znotraj ekipe.
Za različne prekrške na igrišču in zunaj njega igralci sami določijo višino kazni, zbrana sredstva pa gredo v njihovo skupno blagajno. "Denar nato porabijo za piknike, izlete, darila za rojstne dneve in podobne zadeve. Pri kaznovanju so igralci zelo rigorozni: če nekdo škodi ekipi, ga ostro kaznujejo, tako da kaznovanje s strani kluba ni potrebno," pravi Pungartnik in opozarja, da je vsaka naslednja kazen dvakratnik prejšnje.
"V odnosih z javnostjo je atlet dolžan predstavljati atletiko in šport pozitivno. Morebitne nesporazume se rešuje znotraj AZS." To imajo v pogodbah z Atletsko zvezo Slovenije (AZS) zapisano tekmovalci in tekmovalke, kar dokazuje, da je svoboda govora sicer pomembna zadeva, a zakonsko precej nedorečena, ohlapna in (ne)omejena. Tudi v Smučarski zvezi Slovenije (SZS) imajo v pravilniku zapisano, da (v prostem prevodu) tekmovalci in tekmovalke ne smejo blatiti zveze. A ker se to pogosto dogaja, kazni pa ni, so torej takšni pravilniki predvsem mrtva črka na papirju...
