Tudi sicer je Andrej Oblak tesno povezan z domala vsemi pomembnejši igralci v zgodbi. Njegov oče Miro Oblak je vplivni avstrijski poslovnež in idejni vodja projekta Rezidencija Skiper v Savudriji, ki ga je financirala Hypo Alpe Adria Bank iz Celovca, gradil pa Vegrad. Poleg tega, da je zastopal liechtensteinska podjetja, ki jim je Vegrad v nepremičninskih poslih nakazoval milijone evrov, je bil julija 2009 skupaj z Jernejom Tovšakom, sinom Hilde Tovšak, in nekdanjim Vegradovim izvršnim direktorjem za gradnje Matejem Košičem tri mesece med ustanovitelji podjetja Nova energija.
Kar je morda najpomembneje, Oblak je bil po zatrjevanju več virov eden od članov najožjega kroga vodilnih v slovenskem Hypu, kamor naj bi spadali še Anton Romih, Andrej Potočnik in dolgoletni prvi mož banke Božidar Špan. Tudi zato je bilo pred včerajšnjim Oblakovim prihodom na sodišče ključno vprašanje, ali bo s svojim pričanjem kakor koli obremenil svoje nekdanje sodelavce. S "priznanjem", da je edini lastnik liechtensteinskega podjetja Immo Invest Funda (podrobnosti o poslih razkrivamo v skici), je za zdaj "pokril" preostale morebitne vpletene in otežil delo organom odkrivanja in pregona. V času številnih nakazil iz Hypovih poslov v Liechtenstein namreč v avstrijski bančni skupini ni zasedal nobenega uradnega položaja. To sicer ponovno odpira vprašanje, kako je mogoče, da so v avstrijskem in slovenskem Hypu večmilijonske dobičke v nepremičninskih poslih pustili ustvarjati svojemu nekdanjemu uslužbencu.
Zakaj je podatek o lastnikih Imma ključ do afere Hypo?
Kdo so torej lastniki Immo Invest Funda, ki je uradno domoval v Vaduzu, bo zelo verjetno dokončno znano šele po zaključku (pred)kazenskega postopka v zadevi Hypo. Sodnik Krašovec je namreč včeraj zavrnil vse predloge novih dokazov. Hypova odvetniška ekipa je želela zaslišati Gerolda Hoopa, uradnega skrbnika vseh liechtensteinskih podjetij, ki jim je Vegrad nakazal skupno več deset milijonov evrov. Prav tako pa je želela pred sodišče povabiti izvedenca grafološke stroke, ki bi ugotovil istovetnost Oblakovega podpisa.
Odgovor na vprašanje o lastnikih Immo Invest Funda je ključen za razumevanje slovenskega dela afere Hypo. Gre namreč za podjetje, ki je bilo v Vaduzu ustanovljeno februarja 2007, že nekaj mesecev kasneje pa je imelo vlogo "mostu" v milijonskih poslih med vpletenimi. Po podatkih, ki smo jih v zadnjem letu dni zbrali v uredništvu Dnevnika, je tako podjetje prvi pomembnejši priliv na račun pri Liechtensteinische Landesbank dobilo že aprila 2007. Takrat je družbi Hypo nepremičnine za skoraj štiri milijone evrov prodalo delež v podjetju Trgovski center ena. Tega je Immo Invest Fund le dan prej za več kot dvakrat ceneje odkupil od liechtensteinske družbe Sebua, "posrednika" pri preprodaji Rotonde Vegradu.
Kako je Hypo Leasing "pomagal" Immo Investu
Še bolj vprašljiv je drugi večji priliv na račun Immo Invest Funda. Enajstega julija 2007 je liechtensteinsko podjetje Vegradu prodalo družbo KPN Investiranje, ki je imela uradno v lasti 45.500 kvadratnih metrov zemljišč v Trzinu, in za to prejelo 2,4 milijona evrov. Immo Invest Fund je pri tem spet naredil dober posel. Za družbo KPN Investiranje je namreč dva meseca prej, maja 2007, podjetju Aktiva Saldo plačal le slabih 11.000 evrov.
Kako je Immo Invest Fundu uspelo le v dveh mesecih vrednost podjetja, ki je imelo le 8763 evrov osnovnega kapitala, povečati za več kot dvestokrat? To je liechtensteinsko podjetje storilo s pomočjo Hypo Leasinga. Z njim je namreč družba KPN Investiranje le teden prej, 4. julija 2007, podpisala pogodbo o finančnem lizingu zemljišč v Trzinu v višini 5,7 milijona evrov. V zemljiško knjigo se je nato zgolj za en dan (!) vpisala kot lastnica omenjenih zemljišč, kar je družbi KPN Investiranje močno dvignilo (prodajno) vrednost. Povedano preprosteje, je torej Vegrad Immo Invest Fundu plačal 2,4 milijona evrov za podjetje, ki je imelo en dan v lasti 45.000 kvadratnih metrov travnikov in gozda in skoraj šest milijonov evrov dolgov, pri čemer gradbinec Hilde Tovšak v Trzinu nikoli ni uradno zaprosil za spremembo prostorskega načrta.
Le priprava terena za "panamski" posel stoletja
Je časovno sovpadanje donosne prodaje KPN Investiranja, pri kateri je Immo Invest Fund zaslužil 2,4 milijona evrov, in pogodbe, ki jo je Hypo Leasing sklenil pri zemljiščih v Trzinu, zgolj naključje? Če namreč drži, da sta dva od štirih lastnikov Immo Invest Funda tudi Romih, takrat generalni direktor Hypo Leasinga, in Potočnik, njegov kasnejši naslednik, je povezava med posloma, ki naj bi jo že več mesecev preiskovali tudi kriminalisti, na dlani. Medtem ko Romih ne daje izjav, je Potočnik svoje lastništvo v Immo Invest Fundu že večkrat javno zanikal. Tudi Špan v preteklosti ni želel komentirati sumov, da je lastnik tega podjetja.
V vsakem primeru sta prav preprodaji Trgovskega centra ena in KPN Investiranja, pri katerih je Immo Invest Fund iztržil skupno 6,3 milijona evrov, liechtensteinskemu podjetju pripravili teren za "posel stoletja". Že avgusta 2007 je namreč panamsko podjetje Enjuan Management Corp., ki ga je prav tako zastopal Andrej Oblak, od podjetja Hypo Alpe Adria Beteiligungs za 5,75 milijona evrov odkupilo večinski delež v podjetju Gina, ki je imelo v lasti zemljišča ob Vojkovi cesti v Ljubljani.
Denar končal na "off-shore" računih in v kovčkih
Denar za ta nakup je na račun Hypove družbe nakazal kar Immo Invest Fund, in to z razlogom. Panamsko podjetje, ki je le mesec dni kasneje isti delež preprodalo Vegradu za kar 22 milijonov evrov je bilo namreč tesno poslovno in zelo verjetno deloma tudi lastniško povezano z Immo Invest Fundom. Obe podjetji sta imeli račun pri isti banki v Liechtensteinu in obe je zastopal Oblak. Samo novembra 2008 je Immo Invest Fund panamskemu podjetju nakazal 614.000 evrov, leto dni prej pa je šlo v Liechtenstein v nasprotni smeri 120.000 evrov.
Kje je končal denar, ki sta ga v trikotniku poslov Hypo-Vegrad-Liechtenstein "počrpala" Immo Invest Fund in Enjuan Management Corp.? Če je slabih 800.000 evrov, kolikor je po vseh transakcijah ostalo na računu Immo Invest Funda, ta nakazal na tri račune na Britanskih Deviških otokih, je večina od skoraj 25 milijonov evrov, ki so se v slabih dveh letih do 2008 "prelili" v Panamo, končala na računih najmanj desetih "off-shore" družb. Del teh je po naših podatkih povezan z avstrijskim poslovnežem Mirom Oblakom, očetom Andreja Oblaka in idejnim vodjem projekta Rezidencija Skiper v Savudriji, ki ga je gradil Vegrad. Okoli 2,5 milijona evrov pa je v obliki gotovine dvignil odvetnik Hoop, ki tega nikoli ni zanikal, je pa konec lanskega leta pojasnil, da nikoli ni bil vključen v postopke odločanja v (omenjenih, op. p.) zadevah".
