Po podatkih revije Forbes je na svetu trenutno 1226 milijarderjev, od katerih jih 425 prihaja iz Združenih držav Amerike, zanimiv pa je podatek, da se jih je kar pet od njih v določenem trenutku odločilo, da se bodo borili za svoj prostor na ameriškem političnem parketu. Priznati je treba, da je denar (zlasti na drugi strani Atlantika) pomemben dejavnik že v sami kampanji. Med njimi je bil uspešen le eden - sedanji newyorški župan Michael R. Bloomberg.

Ker so politiki v povezavi z denarjem izredno hvaležna tema tako za medije kot za njihove bralce, je nemški časnik Die Welt nedavno objavil seznam najbogatejših politikov na svetu. Na njem so se znašli številni lokalni politiki, zunanji ministri, kongresniki, nekdanji predsedniki, premierji pa tudi kronane glave. Res je, da v politiko nihče ne vstopi, da bi obogatel, ne gre pa spregledati dejstva, da so ravno nekateri od njih med najpremožnejšimi ljudmi na svetu.

Putin na šestem mestu

Med bolje znanimi politiki se je najvišje na lestvici, na tretje mesto, uvrstil že omenjeni župan New Yorka Michael Bloomberg, čigar premoženje ocenjujejo na 14,2 milijarde evrov. Ekonomist z diplomo s Harvarda, ki eno najbolj priljubljenih metropol na svetu vodi že tretji mandat, je ustanovitelj in lastnik Bloomberg LP, podjetja za finančne novice in informacije, ki ima 300.000 naročnikov.

Tri mesta za njim je pristal ruski predsednik in občasni premier Vladimir Putin. Kremelj sicer trdi, da ima Putin "le" 140.000 evrov prihrankov, a se (neodvisne) ocene njegovega premoženja vzpenjajo vse do neverjetnih 31 milijard evrov. Nihče ni popolnoma prepričan, kje vse ima vložen denar, obstajajo pa poročila o delnicah v Gazpromu, Surgutneftegazu in Gunvorju, ki se ukvarja s trgovanjem nafte.

Prvo deseterico najbogatejših politikov na svetu s 6,1 milijarde evrov zaključuje živahni Silvio Berlusconi, ki je s položaja italijanskega premierja odstopil novembra lani. Njegovi začetki kopičenja bogastva niso bili bleščeči, saj se je ukvarjal s prodajo sesalnikov, nato pa se preusmeril v razvoj naselitvenih sosesk. V začetku 70. let je ustanovil Telemilano, ki je zraslo v največje italijansko medijsko podjetje Mediaset.

Po raziskavi nemškega časnika je najbogatejši politik na svetu kralj Savdske Arabije - Abdulah bin Abdul Azziz, ki se je na prvo mesto zavihtel z 16,5 milijarde evrov. Kralj Savdske Arabije, ki nadzoruje kar petino vseh poznanih naftnih virov, je postal leta 2005. Za njim je z milijardo evrov manj pristal brunejski sultan Hassanal Bolkiah, ki državo vodi že od leta 1967. Največ bogastva je pridobil z nafto in plinom, je pa navdušen zbiratelj avtomobilov - v zbirki jih ima že več kot 7000.

Na četrto mesto se je kot prva ženska z 1,5 do 15 milijardami evrov uvrstila Sonia Gandi, vdova nekdanjega indijskega premierja Rajiva Gandija in predsednica stranke Indijskega nacionalnega kongresa.

Na seznamu najbogatejših še sledijo: šejk Khalifa bin Zayed Al Nahyan, predsednik Združenih arabskih emiratov (14 milijard evrov), Indijka Savitri Jindal z 10 milijardami evrov vrednim premoženjem, Kitajec Zong Qinghou z 8,5 milijarde evrov, pa francoski senator Serge Dassault z osmimi milijardami, liechtensteinski princ Hans-Adam II., katerega premoženje ocenjujejo na tri do šest milijard dolarjev, kitajska političarka Wu Yajun, ki so jo z nekaj manj kot šestimi milijardami evrov lani razglasili za najbogatejšo žensko države, ruski politik Sulejman Kerimov s 4,3 milijarde evrov, premier in podpredsednik Združenih arabskih emiratov Mohammed bin Rashid Al Maktoum (3,5 milijarde evrov), na 15. mesto pa se je uvrstil čilski predsednik Sebastian Pinera z nekaj manj kot dve milijardi evrov vrednim premoženjem.

Pri nas najpremožnejši Janković

Pa na hitro poglejmo še v žep slovenskih političnih veljakov, kjer se višina premoženja prej kot v milijonih (obstajajo izjeme) vrti v sto tisočakih. Po podatkih, ki jih je proti koncu lanskega leta v javnost dala geodetska uprava, naj bi imel največ pod palcem ljubljanski župan Zoran Janković, leta 2008 je revija Manager njegovo premoženje ocenila na najmanj 13 milijonov evrov, s tremi milijoni evrov (podatek prav tako iz leta 2008) mu sledi nekdanji prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki pa ima še (neprecenljivo) zbirko "premičnin višje vrednosti".

Med premožnejšimi naj bi bila še Zofija Mazej Kukovič in Dimitrij Rupel, katerega premoženje ocenjujejo na manj kot milijon evrov. Predsednik Danilo Türk je lastnik stanovanja, avtomobila in nekaj delnic, premoženje Janeza Janše pa je vpeto v polovico stanovanja v Ljubljani, hišo v Šentilju pri Velenju in počitniško hišo v Bovcu. Vrednosti deležev dveh nepremičnin Boruta Pahorja so ocenili na okoli pol milijona evrov, hiša Gregorja Viranta pa je vredna dobrih dvesto tisočakov manj.

"Živimo v družbi, ki je obsedena z denarjem. Denar je postal naš cilj, naš fokus in vse, kar delamo v življenju, je, da ustvarjamo in kopičimo denar, od katerega smo postali že odvisni," je prejšnji teden na predavanju dejal ekonomist iz Bangladeša Muhammad Yunus, ki je s svojo banko Grameen in politiko mikrokreditov leta 2006 prejel Nobelovo nagrado za mir. V politiki pa gre odvisnost od denarja z roko v roki z odvisnostjo, potrebo ali željo po moči. Ali je to smrtonosna kombinacija, se odločite sami.