V centru so združili podatke o izpostavljenosti posameznih držav glede na različne poti, po katerih so namenjale pomoč Grčiji. Skupaj so države z evrom do Grčije izpostavljene v višini 313 milijard evrov. Najbolj je izpostavljena Nemčija z 88,6 milijarde evrov, sledijo pa Francija s 66,5 milijarde, Italija z 58,5 milijarde in Španija z 38,9 milijarde evrov.
Izpostavljenost slovenske države in Banke Slovenije, vključno z garancijami, presega poldrugo milijardo evrov. S tem je Slovenija kor država med vsemi članicami območja z evrom po izpostavljenosti na 12. mestu - za nami so Estonija, Luksemburg, Ciper in Malta. Gre sicer za izračune, ki temeljijo na dostopnih številkah in nekaterih predvidevanjih avtorjev.
Ti so upoštevali pomoč, ki so jo države z evrom namenile Grčiji v obliki prvega paketa dvostranskih posojil (53 milijard evrov) in skozi začasni sklad za zaščito evra (EFSF) v okviru drugega programa pomoči (108 milijard evrov). Na te številke so dodali še izpostavljenost Evropske centralne banke (ECB), ki se tveganju izpostavlja s posojanjem grškim bankam (103 milijarde evrov), ter program, v okviru katerega je ECB kupovala grške državne obveznice (50 milijard evrov).
Izpostavljenost zasebnih upnikov še dodatnih 59 milijard evrov
Izpostavljenost zasebnih upnikov iz držav z evrom do Grčije ob tem znaša še dodatnih 59 milijard evrov. Če se seštejejo številke, sta Francija in Nemčija obe izpostavljeni v višini okoli 100 milijard evrov, kar v primeru Nemčije predstavlja štiri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), v primeru Francije pa pet odstotkov BDP. Kot odstotek BDP je do Grčije najbolj izpostavljena Portugalska, in sicer v višini sedem odstotkov BDP. Za Slovenijo CEPS izpostavljenosti zasebnega sektorja do Grčije ne razkriva.
Sicer pa strokovnjaki centra dodajajo še, da v primeru izstopa Grčije iz območja z evrom ta na kratek rok zagotovo ne bi bila sposobna povrniti izposojenega. Vendar pa denar ne bi bil nujno izgubljen v celoti, če bi bile države pripravljene počakati na okrevanje grškega gospodarstva, ki bi sledilo devalvaciji njene valute.
"Odgovor na vprašanje, ali bi izstopu Grčije iz območja z evra sledil njen bankrot, je odvisen od pripravljenosti in zmožnosti evropskih partneric Grčije počakati in financirati prehodno obdobje med kratkim in dolgim rokom," pravijo.
