Sožitje človeka in medveda je mogoče, s preprostimi merami pa se je možno izogniti tudi njunemu konfliktu, meni raziskovalec Miha Krofel z biotehniške fakultete v Ljubljani. "Glavni problem je, da ljudje medveda v naselja privabljamo s hrano in odpadki. Žival se zato hitro nauči, kje dobiti kaj za pod zob, in izgubi strah pred ljudmi. Najučinkovitejši ukrep je medvedu preprečiti dostop do hrane, kar lahko storimo z medovarnimi smetnjaki, električno ograjo in neodlaganjem odpadkov v bližini naselij," pravi Krofel.

Da je prav hrana glavni razlog za medvedji obisk naseljenih vasi, kažejo tudi znanstvene raziskave. Strokovnjaki, ki so s telemetričnimi ovratnicami opremili 21 medvedov, so ugotovili, da so se živali večino časa zadrževale v gozdu, posamični obiski pa so bili skorja vedno povezani s krmo.

Na sprehod z oboroženim spremstvom

V Sloveniji je kar nekaj točk, na katerih zaradi vse večje "udomačenosti" štirinožca prihaja do pogostih konfliktov. Najbolj glasni so v Velikih Laščah, kjer so prepričani, da je teorija eno, praksa pa nekaj drugega. Tam se jim bolj kot zaščita živali zdi pomembna varnost občanov, ki se brez uspeha pritožujejo županu. "Pristojne institucije lahko samo opozarjam in pišem dopise, drugih pristojnosti pa nimam," odgovarja velikolaški župan Alojz Zakrajšek, ki je prepričan, da je današnja medvedja populacija preobsežna. "Imamo 440 medvedov, pred dvajsetimi leti pa smo jih imeli za polovico manj. Takrat nam tudi ni bilo treba organizirati avtobusnega prevoza za otroke, ki si do šole več ne upajo peš," je ogorčen Zakrajšek in dodaja, da so lani medveda opazili v 33 velikolaških vaseh in zaselkih. Na obiske narave redko pomislijo tudi v tamkajšnji osnovni šoli, kjer učenci na tehničnih in drugih dnevih naokoli pohajajo v spremstvu oboroženega lovca. "Moja dolžnost je, da poskrbim za varnost. Če obstaja možnost, da se v gozdu kaj zgodi tudi zaradi zveri, moram ukrepat preventivno," zatrjuje ravnateljica Metoda Kolar.

"Kočevski" medved ne sodi v Velike Lašče

Izobraževanje in ozaveščanje o sožitju je nujno, saj se marsikdo niti ne zaveda, da s krmljenjem škoduje živali in kraju, v katerem živi. Tako na primer ljudje prigrizke najprej ponujajo ljubkemu medvedku, nato pa v njegovih odraslih letih zahtevajo odstrel nevarne zverine. Za župana Zakrajška je rešitev preprosta: kosmatince bi deportiral v Kočevski rog. "Medvede je treba vrniti v kočevske gozdove, kjer so bili od nekdaj. Saj vendar po svetu niso znani velikolaški, temveč kočevski medvedi," še pravi Zakrajšek. A takšna rešitev je v luči majhnosti Slovenije nemogoča, saj se odrasli samec brez težav premika po ogromnem teritoriju.