V raziskavi, s katero so želeli priti do boljšega razumevanja post-travmatske stresne motnje (PTSM), so znanstveniki slike možganov 42 zdravih najstnikov, ki so jih za namene drugih raziskav pridobili dve leti pred uničujočim cunamijem, primerjali s slikami, ki so jih posneli tri do štiri mesece po katastrofi.
Pri posameznikih, ki so trpeli za post-travmatskimi motnjami, so odkrili skrčenje orbitofrontalnega korteksa. Gre za del možganov, ki sodeluje pri sprejemanju odločitev in nadziranju čustev.
"Sprememba velikosti orbitofrontalnega korteksa je povezana z resnostjo simptomov PTSM," je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP povedal eden od sodelujočih znanstvenikov Acuši Sekiguči.
Na povezavo med PTSM in spremembami možganov so namigovale že nekatere predhodne raziskave, tokratna pa je prvič pokazala, kateri del možganov je pri tem prizadet.
"Menimo, da tovrstne spremembe niso trajne, saj so številne predhodne raziskave pokazale, da so se možganske spremembe po določenih terapijah in posegih popravile. Da bi to dokazali, bomo primere, ki smo jih preučevali doslej, še naprej spremljali," je pojasnil Sekiguči.
Simptomi PTSM, resne oblike depresije, vključujejo prikazovanje preteklih dogodkov, čustveno otopelost, nespečnost in razdraženost, do katerih pride zaradi grozot, ki jih je prizadeta oseba preživela.
Posamezniki, katerih možgane so preučevali, so prebivali v mestu Sendai, ki ga je cunami povsem opustošil. Stresa pri ljudeh ni povzročil samo potres, temveč tudi pogosti popotresni sunki, radioaktivno sevanje, ki je uhajalo iz jedrskih elektrarn, in mnoge nevšečnosti, ki so spremljale dogodke po katastrofi, so pojasnili znanstveniki.
V potresu z magnitudo 9,0 in cunamiju, ki mu je sledil, je 11. marca lani na Japonskem umrlo okoli 19.000 ljudi.
