Do spremembe statuta je prišlo prav zato, da bo mogoče uvesti postopek za odvzem diplome, razlaga dr. Rajko Pirnat, član upravnega odbora Univerze v Ljubljani, ki je dopolnjenemu statutu dal soglasje, bil pa je tudi član strokovne skupine, ki je sodelovala pri oblikovanju vsebine dopolnjenega statuta. Pirnat ni zanikal, da je univerza statut spremenila prav zaradi pritiska javnosti ob razvpitem primeru vprašljivega srednješolskega spričevala poslanca Ivana Simčiča. Nasprotno, po Pirnatovih besedah "nastanek pravnih pravil vedno spodbujajo primeri, ki se zgodijo".
Primer Simčič
Simčič naj bi se na univerzo, konkretno, filozofsko fakulteto vpisal s ponarejenim srednješolskim spričevalom. V 176. členu dopolnjenega statuta med drugim piše, da se strokovni oziroma znanstveni naslov diplomantu odvzame, če se po pridobitvi naslova ugotovi, da diplomant ni imel z zakonom zahtevane izobrazbe za vpis.
Pirnat se do morebitnih zaključkov konkretnega primera ni želel opredeljevati, pojasnil nam je, da bodo organi filozofske fakultete uvedli postopek proti Simčiču, če bodo presodili, da imajo dovolj podatkov za utemeljen sum poslančevega ponarejenega srednješolskega spričevala. Kdaj ali sploh bodo uvedli postopek, na filozofski fakulteti "do nadaljnjega" ne komentirajo.
"Če je nekdo uporabil ponarejeno spričevalo, kar seveda kaže, da ni imel mature, kar pa je pogoj za vpis na univerzo, potem je to razlog za odvzem diplome," je Pirnat dejal o primeru Janeza Novaka (ime je izmišljeno, op. p.) , saj konkretnega primera Simčiča ni želel prejudicirati. Po novem statutu pa ima Janez še vedno možnost, da po dnevu, ko odločba pristojne fakultete postane dokončna in pravno učinkuje, vložiti pritožbo na upravno sodišče.
Enostavna rešitev pravne dileme
Pravniška zagata se je pojavila ob vprašanju, ali je mogoče s spremenjenim statutom sankcionirati tudi posameznike, ki so goljufali še pred njegovo spremembo. "Vse te kršitve, tudi ponarejevanje spričevala, prepisovanje diplomske naloge od drugega in podobno, so bile že prepovedane, zato ne morejo uživati pravnega varstva. Po novem statutu bo mogoče obravnavati primere kršitev, ki so se zgodili že prej, a njihove posledice še trajajo," navaja Pirnat in dodaja, da s takšno prenovo statuta ne bo retroaktivne uporabe.
Poglejmo konkreten primer: Če je Igor Brenčič (ime je izmišljeno, op. p.) pred desetimi leti pri pripravi diplomske naloge prepisoval, mu diplomo lahko odvzamejo. Tu ne gre za retroaktivnost, saj Brenčičeva "goljufija" velja zdaj in bi tudi v prihodnje, če do odvzema listine ne bi prišlo.
"S spremembami statuta gre za javno opozarjanje na nekaj, kar na univerzi doslej ni bilo urejeno in kar bi jo spravilo v slabo luč, če ne bi nič ukrenila," pojasnjuje Pirnat. Pri ponarejenih doktorskih disertacijah, ki naj bi bile izvirni prispevek znanosti, je prepisovanje še dosti bolj obsojanja vredno dejanje kot pri diplomskih nalogah. Ker, kot pravi Pirnat, "sodobna tehnologija omogoča neslutene možnosti prepisovanja in kopiranja, se bojimo, da je pri diplomah tega kar nekaj".
