S to obljubo se začenja sklepna izjava vrha osmih industrijsko najbolj razvitih držav sveta, ki se je v soboto končal v ameriškem Camp Davidu. Uvod v sklepno deklaracijo naj bi predstavljal jasno namero voditeljev G8 za uravnoteženje dosedanjega reševanja dolžniške krize, ki je temeljil predvsem na varčevalnih programih. "Oblikuje se vse večji konsenz, da je treba v okviru fiskalnih in strukturnih reform več storiti za delovna mesta in rast," je po srečanju ocenil ameriški predsednik Barack Obama.

Dogajanje v območju evra, še posebej v Grčiji pred tamkajšnjimi novimi parlamentarnimi volitvami, se je znašlo v središču pogovorov, pomembno mesto pa je zavzelo tudi v sklepni deklaraciji vrha. Grčija naj ostane v območju evra, ob čemer mora spoštovati tudi svoje dane obveze, so se strinjali voditelji. Tik pred vnovičnimi parlamentarnimi volitvami na Peloponezu je ta zadnji pristavek v sklepni izjavi zvenel kot namig volilcem, naj vendarle podprejo stranke, ki se zavzemajo za nadaljevanje varčevalnih ukrepov.

Če Grkom tudi po naslednjih volitvah ne bi uspelo sestaviti nove vlade, bi namreč nadaljevanje političnega vakuuma in neizpolnjevanje državnih obvez do mednarodnih upnikov utegnilo pripeljati do grškega odhoda iz območja evra. Posledice in stroški za evropsko in svetovno gospodarstvo ta čas niso predstavljivi. Čeprav so v Camp Davidu ugotavljali, da prihaja do globalnih znakov okrevanja gospodarstva, je bilo negotovost vendarle razbrati tudi iz poziva, naj voditelji območja evra čim prej presežejo svoja razhajanja in se vendarle dogovorijo o ukrepih za gospodarsko rast in nova delovna mesta.

Zaskrbljen je bil tudi Obama, ki mu utegnejo nove težave v območju evra zagreniti možnosti za ponovno izvolitev na novembrskih predsedniških volitvah. Ker je Evropa največji trgovinski partner ZDA, bi negativne posledice v območju evra zaradi izstopa Grčije iz skupne valute zagotovo okusilo tudi počasi okrevajoče ameriško gospodarstvo.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki velja za glavno zagovornico ostrih varčevalnih ukrepov, takšne formulacije ni razumela kot zaušnice njeni sedanji politiki. Varčevanje in ukrepe za oživitev gospodarstva namreč še vedno vidi kot dve plati iste medalje.

Da je bila na vrhu G8 vendarle posvečena tolikšna teža rasti in novim delovnim mestom, je zagotovo okrepilo pozicijo francoskega predsednika Françoisa Hollanda pred sredinim neformalnim srečanjem evropskih voditeljev. Osrednjo temo pogovora bo predstavljal prav Hollandov cilj, da fiskalni pakt nadgradi z jasnimi ukrepi za rast in nova delovna mesta.

Evropski voditelji so na srečanju G8 sicer zagotavljali, da bodo za stabilnost območja evra storili vse, kar bo potrebno. K hitremu oblikovanju novih načrtov za zajezitev krize je prav tako pozval britanski premier David Cameron. Čeprav Velika Britanija ni del območja evra, tudi sama (podobno kot ZDA) čuti negativne posledice težav v sedemnajsterici. Do dodatnih razlogov za skrb prihaja zaradi novih poročil o kar 32 milijardah slabih dolgov španske banke Bankia.