Nov francoski predsednik je s potezo želel realno in simbolično narediti rez po vladavini bivšega konzervativnega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki si je leta 2007 plačo povečal za 170 odstotkov, na 19 tisoč evrov. Hollandovi ministri so povedali, da je njihova prva skrb boj proti dolžniški krizi in spremembi smeri v katero je zašla evropska gospodarska politika, ki se je osredotočila skoraj izključno na hude varčevalne ukrepe.
"Prioriteta je rešitev krize v Evropi,“ je povedal zunanji minister Laurent Fabius in dodal, da je Evropejec, a potrebuje drugačno Evropo, ki se bo usmerila na zaposlovanje. Finančni minister Pierre Moscovici, je povedal, da Pariz ne namerava ratificirati evropskega fiskalnega pakta, če vanj ne bodo vključeni tudi ukrepi za vzpodbujanje gospodarske rasti.
"Zelo jasno smo povedali, da trenutnega sporazuma ne nameravamo podpisati, če se vanj ne doda še poglavje o rasti s strategijo za doseganje rasti,“ je povedal Moscovici, ki zagotavlja tudi, da bodo imeli socialisti državne finance pod nadzorom.
Za razliko od socialista Hollanda je nemška konzervativna kanclerka Angela Merkel, ki kot Sarkozy zagovarja varčevalne ukrepe, lastno plačo in plačo ministrov v času krize dvignila za 5,7 odstotkov. Njena plača je v tem mesecu zrasla za 930 na 17,016 evra, njeni ministri pa prejemajo plače v višini 13,795 evra.
Francoska opozicija: Znižanje plač zavaja
Vodja glavne francoske opozicijske desnosredinske stranke Unija za ljudsko gibanje Jean-Francois Cope je znižanje plač v vladi že označil za pretvarjanje. Pri tem je poudaril, da ima socialistični kabinet 34 članov, kar je 14 več kot prva Sarkozyjeva vlada leta 2007.
"Znižanje plač za 30 odstotkov ne more skriti preprostega dejstva, da bo Hollandeova vlada davkoplačevalce stala veliko več," je poudaril Cope. Kot pa ob tem dodaja AFP, je imela zadnja Sarkozyjeva vlada 31 članov.
