Stadion Liberty University, kjer je bilo tudi 6000 diplomantov najpomembnejše evangeličanske univerze, ki so vzgojeni v prepričanju, da so zunajzakonski in istospolni odnosi greh, je vstal na noge in navdušeno ploskal. Romney, aktiven član mormonske cerkve, tudi tokrat ni eksplicitno omenjal svoje vere, dejal pa je, da razlike v veri ne morejo biti ovira v službi do boga.

Romney, ki je med strankarskimi volitvami ostro napadal vse tekmece, je množici dejal, da se je o vrednotah in pomenu tradicionalne družine veliko naučil od Ricka Santoruma. Bivšega senatorja iz Pensilvanije, ki slovi po skrajno konservativnih stališčih, je med kampanjo formalno podprla evangeličanska cerkev, a je prejšnji mesec izstopil iz tekme. Romney, ki je stopil na Santorumovo mesto, je vernikom dejal, da se strinja s Santorumom, da študentje, ki se poročijo, preden imajo otroke, dosegajo boljše rezultate in imajo veliko več možnosti za finančni uspeh.

Z ovacijami Romneyju v zibelki ameriškega skrajnega konservatizma - Liberty University v Virginiji je leta 1971 ustanovil Jerry Falwell - so evangeličani podporo usmerili v edinega preostalega kandidata, s katerim konservativni del politično razklane Amerike upa, da bo premagal predsednika Baracka Obamo. Po drugi strani je Obama s podporo pravice gejev do poroke pred nekaj dnevi posegel po drugem delu Amerike, to je po relativni večini, ki so jim človeške svoboščine pred vero in pred voljo boga, ki si jo lastijo verski konservativci. Glede na to, da Romneyja podpira že 72 odstotkov evangeličanov (še aprila 59 odstotkov), je ločnica med volilci, ki mislijo, da človeštvo obstaja zaradi boga, ter drugimi, ki v življenju stremijo za svoboščinami, definirana. Seveda pa zato v naslednjih mesecih v Ameriki ne bo izbruhnila vojna med verniki in svobodnjaki. Ne glede na to, kam skušata Romney in Obama usmeriti tok kampanje, bodo Američani glas dali tistemu, ki jih bo prepričal, da je sposoben najti izhod iz gospodarske krize. Tej še ni videti konca.