Pregled gibanja premij v klasična in naložbena življenjska zavarovanja razkriva, da so se zavarovalnice tudi lani soočale z manjšo stagnacijo vplačanih premij, na novo sklenjene zavarovalne police pa v zadnjem obdobju vedno težje nadomeščajo iztekla oziroma predčasno prekinjena zavarovanja.
Upad števila zavarovancev, ki so lani na novo sklenili življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem, ter hkratno povečanje števila odkupov z izplačilom odkupne vrednosti opažajo tudi v Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN). Bistveno večje spremembe kot pri skupni zbrani premiji je opaziti pri strukturi prodaje naložbenih zavarovanj. Enkratna naložbena zavarovanja se namreč vse redkeje znajdejo v ponudbi zavarovalnic, ki postavljajo v ospredje redna mesečna vplačila v naložbena zavarovanja z garantirano glavnico. Ker predčasno prekinitev naložbenega zavarovanja spremljajo tudi visoke kazenske izstopne provizije, so se številni zavarovanci namesto tega lani odločili za znižanje mesečnih premij, na kar med drugim nakazujejo tudi podatki AZN. Povprečen zavarovanec je namreč lani v naložbena zavarovanja investiral okoli 40 evrov na mesec, kar je okoli štiri evre manj kot leto prej oziroma skoraj polovico manj kot leta 2006.
Konec lanskega leta je imelo 523.211 zavarovancev v naložbenih zavarovanjih za 894 milijonov evrov premoženja, dodatnih 1,66 milijarde evrov premoženja pa je imelo 663.492 zavarovancev v klasičnih življenjskih zavarovanjih. Povprečni slovenski zavarovanec oziroma vlagatelj je imel tako konec lanskega leta v naložbenih zavarovanjih za okoli 1700 evrov premoženja, pri klasičnih življenjskih zavarovanjih pa 2500 evrov. Dejanska številka je po ocenah poznavalcev nekoliko višja, saj imajo številni sklenjene zavarovalne police pri več zavarovalnicah oziroma hkrati vplačujejo tako v klasična kot tudi naložbena življenjska zavarovanja.
Velik del premoženja v naložbenih in življenjskih zavarovanjih je po ocenah poznavalcev dejansko namenjen pokojninskemu varčevanju. Med tistimi, ki so že začeli varčevati za pokojnino, jih namreč kar polovica varčuje v klasičnih in naložbenih življenjskih zavarovanjih, 20 odstotkov v bančnih depozitih in le nekoliko manj v drugem pokojninskem stebru, ugotavljajo v GfK Slovenija. Skupno je imelo ob izteku minulega leta 1,2 milijona Slovencev v obeh oblikah življenjskih zavarovanj za 2,56 milijarde evrov premoženja, kar je okoli četrt milijarde evrov več, kot znaša trenutna vrednost premoženja v drugem pokojninskem stebru, in skoraj 700 milijonov evrov več, kot znaša premoženje vseh vzajemnih skladov domačih družb za upravljanje.
Odstopanje je po pojasnilih poznavalcev v veliki meri posledica bistveno bolj agresivnega trženja naložbenih zavarovanj, kjer so zaradi višjih provizij tudi zavarovalniški posredniki bolj motivirani. Prav tako vlagatelji naložbena zavarovanja še vedno enačijo z varnostjo, čeprav se je v zadnjih letih izkazalo, da ni tako. Velik del naložbenih zavarovanj je namreč vezan na najbolj rizične vzajemne sklade. Od sto evrov premije, vplačane v naložbeno zavarovanje, je običajno več kot 90 evrov dejansko namenjenih investiciji v vzajemne sklade, le manjši del pa predstavlja življenjsko zavarovanje za simbolično vsoto.
Ravno zaradi tega je evropska komisija že pred leti evropskim zavarovalnicam predlagala, naj stroške razkrivajo na enak način kot vzajemni skladi, čemur pa se zavarovalnice vztrajno upirajo. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da stroški pri naložbenih življenjskih zavarovanjih lahko poberejo tudi do 20 odstotkov vplačane premije, teh stroškov pa zavarovalnice potrošnikom ne predstavijo na razumljiv način. Prav zaradi tega potrošnikom tudi odsvetujejo sklepanje naložbenih življenjskih zavarovanj, saj je po njihovih ocenah za njih bolj donosno, če sklenejo ločeno polico klasičnega življenjskega zavarovanja in ločeno varčujejo v vzajemnih skladih.
matjaz.polanic@dnevnik.si
