Njegovo tretjo zaprisego na položaju ruskega predsednika, tokrat za šestletno obdobje, so spremljali gromki aplavzi, zunaj kremeljskih zidov pa je policija obkrožila le kakšnih 120 ljudi ter preprečila kakršno koli protestno akcijo. Slednja se je sicer odvila že v nedeljo, ko se je na moskovskih ulicah zbralo več tisoč ogorčenih nasprotnikov dogovornega vodenja države med Putinom in Dimitrijem Medvedjevom, ki po odhodu iz predsedniške palače prevzema vladajočo stranko Enotna Rusija in premierski položaj. Včeraj so le posamezni beli šali kot znamenje opozicije Putinu označevali njeno prisotnost, zato pa je dan prej policija priprla kar štiristo demonstrantov, med njimi tudi Borisa Nemceva, vodjo opozicijskih liberalcev.

V tretje oslabljen

"Storil bom vse, kar je v moji moči, da zadovoljim pričakovanja milijonov naših državljanov," je še dejal Putin ter dodal, da je služenje ljudstvu njegovo življenjsko vodilo in obveznost. Kremeljski zvonovi, nacionalna himna in blagoslov patriarha ruske pravoslavne cerkve so nekdanjemu častniku KGB, ki se je bil po dveh predsedniških mandatih zaradi ustavnega določila prisiljen začasno odpovedati temu položaju, povrnili pravzaprav nikoli povsem izgubljeno vladavino Rusiji, parlament pa naj bi "vmesnega" predsednika Medvedjeva že danes imenoval za novega premierja. Prisego je opravil na zanjo leta 1993 posebej izdelani kopiji ruske ustave.

Tretji Putinov mandat še zdaleč ne bo lahek, saj se srečuje s širšim nezadovoljstvom ljudi, krepkejšo opozicijo in novimi gospodarskimi problemi. Malo verjetno je, da bi se uresničile želje, izražene na nedeljskih protestih, po izrednih parlamentarnih volitvah že do konca letošnjega leta ter izbiranju novega predsednika prihodnjo pomlad. Zagotovo pa se Putin v Kremelj vrača oslabljen, saj so večmesečne protestne akcije prepričale gospodarske in politične elite, ki so zanj življenjskega pomena, da iz varnejšega ozadja opazujejo razplet. Dejstvo je namreč, da so protesti, ki so od lanskih parlamentarnih volitev sem počasi ugašali, rodili civilno družbo, ki bo novega starega predsednika očitno najprej izzvala na lokalnih volitvah s svojimi kandidati. "Želimo si živeti in bomo živeli v demokratični državi," je včerajšnja obljuba, ki jo bo Putin težko izpolnil, razen če se bo resnično prilagodil novemu političnemu okolju, ki je šele v zasnovi, kar pa ni v njegovi naravi, nagnjen k totalnemu nadzoru. Politični rivali mu ga bodo zagotovo omajali, rastoči srednji razred bo zahteval več političnih svoboščin, svoje pa bodo odigrale tudi gospodarske razmere. Ruska ekonomija je trenutno v boljšem stanju kot siceršnja evropska, a izrazito podvržena gibanju cen energentov, tako da jo lahko vsak padec teh močno zamaje. Problem bo tudi uravnoteženje javnih financ, če bo Putin hotel izpolniti predvolilne obljube, morda najtrša oreha pa bosta ustvarjanje poslovnega ozračja, ki bo privabilo tuje investitorje, ter boj s korupcijo.

Svetovna banka prav zaradi nje uvršča Rusijo na 120. mesto med državami, privlačnimi za tuje poslovneže, Putin pa bi jo želel dvigniti tja na dvajseto mesto. Tisti, ki so tam iskali poslovne priložnosti ne verjamejo, da je to mogoče, podobno pa trdijo tudi nekateri ruski oligarhi. Aleksander Lebedev, tretjinski lastnik Aeroflota ter nekaterih ruskih in britanskih časopisov, tako navaja, da denar beži iz Rusije, ker nihče ne verjame tamkajšnjemu pravnemu sistemu. "Polovico mojih poslov so uničile tamkajšnje vladne agencije in to ne po nalogu od zgoraj, ampak se kar zgodi," ugotavlja Lebedev, katerega prvi nasvet Putinu bi bil ureditev sodne veje oblasti, ki mora biti "učinkovita, neodvisna in zadovoljiva".