V Sloveniji je svoboda tiska ogrožena na dva načina. Prvič, uradno medijsko svobodo ovira samocenzura v slovenskem tisku. Tako denimo skorajda ni opaziti napredka na poti k resnični spravi glede druge svetovne vojne, kar je deloma posledica nezadostnega poročanja o povojnih zločinih, ki so še vedno občutljiva tema. Čeprav slovenski zakoni in ustava ščitijo svobodo in pravice novinarjev, utegnejo tisti, ki pogumno preiskujejo aktivnosti in dejanja, ki bi jih nekateri radi zatajili, zato plačati visoko ceno. Svoboda tiska se ne more krepiti, če se novinarji ne počutijo svobodni, da lahko raziskujejo vse zgodbe, ne da bi jih bilo strah maščevanja.
Druga ovira za resnično svobodni tisk v Sloveniji je pomanjkanje profesionalizma. Razvoj novinarstva v Sloveniji še ni končan. Spričo odsotnosti poklicnih standardov in kakovosti preiskovalnega novinarstva na eni in vse večje tabloidizacije na drugi se zdi velik del novinarstva v Sloveniji nezrel, neprofesionalen ter - kar je najbolj skrb zbujajoče - neverodostojen. V Sloveniji ni dovolj dobrih preiskovalnih novinarjev, ki so predani glavni vlogi medijev, torej da zastopajo javnost in razkrivajo zlorabe oblasti v družbi. Zdi se, da je mnogim novinarjem v interesu le to, da ustvarijo senzacionalno zgodbo, namesto da bi posredovali verodostojne informacije.
Večer
