Potem ko je hrvaška vlada sprejela sklepe, ki podpirajo tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki, je Pusićeva danes dejala, da gre za temo, v kateri se ni nič spremenilo. "Ta tema ni bila na dnevnem redu do pred mesecem ali dvema, zdaj pa se je pojavila in se bomo morali o njej tudi pogovarjati," je povedala Pusićeva po včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili letošnji Evropski teden na Hrvaškem.

Ob tem je zavrnila trditve, da je prejšnja hrvaška vlada sprejela odločitev, da se vprašanje dolga LB do njenih nekdanjih hrvaških varčevalcev ureja v okviru nasledstva nekdanje Jugoslavije. Kot je poudarila, je šlo le za zamisel, da bi vprašanje uredili ob posredovanju Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS): "Zahteva je bila vložena, baselska banka pa je odgovorila, da to ni več v njeni pristojnosti".

Novi list pa je poročal, da je " pojasnitev spornega sklepa zahteval slovenski premier Janez Janša od premierja Milanovića na njunem prvem srečanju prejšnji teden v Varšavi, a je predsednik hrvaške vlade hitro preskočil na drugo temo."

Po pisanju Novega lista radovednih in vztrajnih slovenskih predstavnikov ne bo več mogel ignorirati niti hrvaški finančni minister Slavko Linić. Ta naj bi v minulih dneh nekemu slovenskemu predstavniku zavrnil podrobnejša pojasnila o spornem sklepu, češ da gre za tajen dokument. Linić ima po navedbah časnika nehvaležno nalogo, da "poskuša sanirati posledice izjemno vprašljive odločitve prejšnje hrvaške vlade Jadranke Kosor, ki je zaradi sklenitve pogajanj z EU sprejela pomembne koncesije, povezane s problemom neizplačila prihrankov nekdanjim hrvaškim varčevalcem LB".

Sporni sklep Milanovićeve vlade, tako Novi list, Slovenija vidi kot kršenje obveznosti, ki jih je sprejela nekdanja hrvaška vlada, zato je o vsem obvestila tudi EU in že ima podporo nekaterih članic Unije.

"Slovenija se ob tem trdno drži zelene luči, ki jo je oktobra 2010 vladi Boruta Pahorja prižgala Kosorjeva za nadaljevanje reševanja problema varčevalcev LB v okviru pogajanj o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, in sicer potem, ko je Hrvaška skoraj vse prejšnje desetletje trdila, da problem nima nobene povezave s sukcesijo, saj da gre za spor med banko in strankami," še poudarja časnik. Če Milanovićeva vlada ne bo brezpogojno izpolnila tistega, kar je Kosorjeva obljubila Pahorju, Hrvaški grozi ponovitev primera nesrečne ekološko-ribolovne cone (ERC), le da bodo tokrat posledice občutno resnejše, sklene časnik.

Pusićeva je včeraj potrdila, da bodo "relativno kmalu" pripravili srečanje obeh premierjev, Janeza Janše in Zorana Milanovića, kar bo tudi priložnost za pogovor o LB. Možnost za srečanje bo 15. maja na Teznem pri Mariboru, kjer se bo Milanović udeležil spominske slovesnosti za tamkajšnje žrtve povojnih pobojev.