Pogovori potekajo že približno osem ur, bistveno dlje, kot se je pričakovalo. Zasedanje je bilo že večkrat prekinjeno. V teh prekinitvah je imela danska ministrica Margrethe Vestager, ki vodi pogajanja, številne pogovore z ministri tistih držav, ki so najtrše pogajalke.

Jedro novih pravil o kapitalski ustreznosti bank, o katerih se pogajajo članice unije, je globalni dogovor Basel III iz leta 2010, ki predvideva postopno povečanje najbolj kakovostnega kapitala bank z dveh odstotkov najprej na 4,5 odstotka in nato na sedem odstotkov do leta 2019.

Odziv na propad Lehman Brothers

Basel III je bil odziv največjih svetovnih gospodarstev na propad ameriške banke Lehman Brothers konec leta 2008, ki je sprožil najhujšo svetovno finančno in gospodarsko krizo po 30. letih minulega stoletja, iz katere se Evropa še ni izvlekla.

Basel III mora sedaj EU prenesti v svojo zakonodajo, pri čemer so se članice razdelile na dva tabora. Ključno odprto vprašanje je, ali lahko članice od svojih bank zahtevajo, da imajo še več kapitala, kot je določeno z Baslom III, in ali lahko to storijo brez odobritve Evropske komisije.

Na eni strani so Velika Britanija, Švedska in Poljska, ki se zavzemajo za močnejše banke in za to, da bi morali o kapitalski ustreznosti bank odločati nacionalni regulatorji, saj so njihovi davkoplačevalci tisti, ki morajo pomagati bankam, če gre kaj narobe.

Negativen vpliv na sosednja gospodarstva?

Na drugi strani sta Francija in Evropska komisija, ki opozarjata na to, da lahko zagotavljanje večje kapitalske zaščite v bankah določene države negativno vpliva na sosednja gospodarstva. Ta tabor želi enotno knjigo pravil v vsej EU.

Kritiki stališča britanskega tabora izpostavljajo predvsem bojazen, da bi zahteve po krepitvi temeljnega kapitala bank vodile v zmanjševanje kreditnega toka podjetjem in s tem ogrozile gospodarsko okrevanje, ki ga Evropa močno potrebuje.

Da bi premostilo razhajanja, je dansko predsedstvo sprva predlagalo kompromis, da lahko države poleg določb Basla III od banke za njeno sistemsko zaščito zahtevajo še do tri odstotke kapitala brez predhodne odobritve Evropske komisije, za več kot to pa potrebujejo privolitev komisije.

Sedanji kompromisni predlog danskega predsedstva pa naj bi dopuščal še večjo enostransko krepitev kapitala bank; omenja se razpon od treh do petih odstotkov in pod določenimi pogoji celo več kot pet odstotkov. To naj bi pomagalo prepričati države v britanskem taboru.