Vodstvo podjetja je 4 milijone evrov manj proračunskih sredstev prejelo že lani, zaradi česar so na zapiralnem odseku zabeležili 1,2 milijona evrov izgube, ob krčenju sredstev za več kot polovico pa bi rudnik utegnili zapreti že prihodnje leto. S tem bi bile zelo verjetno ogrožene tudi dejavnosti hčerinskih družb Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki naj bi sicer živele tudi po zaprtju rudnika. Vse skupaj, vključno z matično družbo, zaposlujejo 340 ljudi.
Sindikat Rudnika Trbovlje-Hrastnik se je zato s pismom, v katerem izražajo skrb nad posledicami, ki bi jih lahko prineslo omenjeno rezanje sredstev, že obrnil na predsednika republike, predsednika vlade in ministra za infrastrukturo in okolje. Tam so pojasnili, da bi 7 milijonov evrov, pol manj, kot je bilo sprva predvidenih za leto 2012, moralo zadostovati za izvedbo vseh aktivnosti. Na ministrstvu so še dodali, da je bilo za zapiralne aktivnosti rudnika, torej sanacijo in likvidacijo jamskih objektov, sanacijo rudniških površin in izvajanje kadrovsko socialnega programa, od leta 2000 do 2009 namenjenih 143 milijonov evrov.
Zapiranje rudnika zahteva svoj čas
"Rudarstvo je pomemben del tradicije tega dela Slovenije, skozi stoletja je bil eden najpomembnejših načinov življenja in preživetja. S predvidenim zaprtjem rudnika Trbovlje-Hrastnik rudarstvo ugaša. Tudi število zaposlenih v podjetju se v skladu s programom zapiranja ves čas zmanjšuje. Tokratno zmanjšanje z zakonom predvidenih sredstev za zapiranje rudnika bo bistveno onemogočilo izvajanje zastavljenega programa razreševanja presežnih delavcev in lahko v najslabšem scenariju pomeni tudi takojšnje zaprtje podjetja ter s tem izgubo služb in velik socialni problem v tej regiji," je prepričan Anton Lisec, predsednik sindikata Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Poudaril je, da po tem scenariju tudi ne bi dosegli pravih varčevalnih učinkov, saj bi državni proračun dodatno obremenili vsi novi brezposelni.
Zapiranje rudnika je namreč dolg proces, nadaljuje Lisec. "Potrebni so številni postopki, da se zagotovi varno in ustrezno zaprtje jam, obenem pa se intenzivno dela na iskanju rešitev za presežene delavce, ki se jim poskuša zagotoviti nova delovna mesta ali prezaposlitve," je pojasnil sindikalist in dodal, da ima Rudnik Trbovlje-Hrastnik zastavljen dober program, v skladu s katerim bi do leta 2015 uspešno končali zapiralna dela. "Z zmanjšanimi sredstvi, ki jih predvidevajo varčevalni ukrepi, pa po naših ocenah podjetje ne bo moglo zagotoviti ustreznega izvajanja kadrovsko-socialnega programa, programa prestrukturiranja, premij za bodoče delodajalce, odpravnin in tudi ne plač," je v pismu zapisal prvi sindikalist družbe.
Svetla točka je odprtje novega rudnika
Zaposleni v podjetju podpirajo vodstvo pri zahtevah do države in računajo tudi na odprtje novega rudnika Brnica, ki ni povezan s programom zapiralnih del. Tu bi lahko izkopali do 300.000 ton premoga na leto in z njim oskrbovali tudi trboveljsko termoelektrarno, s čimer bi omogočili prezaposlitev približno 80 ljudi, ocenjuje Lisec.
V sindikatu še poudarjajo, da se vsi zavedajo, da zapiranja rudnika ni mogoče ustaviti, lahko pa ga izpeljejo tako, da bo vsem zaposlenim omogočil enakopravno, pravično in varno prihodnost. "Zavedamo se tudi težke gospodarske situacije in si želimo najti rešitev, ki bo zadovoljila tako državo kot tudi preostale delavce in jim omogočila dostojen konec kariere v rudniku Trbovlje-Hrastnik," ostaja realen predsednik rudniškega sindikata.
