Po Semoličevih besedah bi radi predlagatelji ukrepov - kljub temu, da je po mednarodnih raziskavah Slovenija po intenzivnosti dela prva v Evropi, po ekstenzivnosti pa enako v evropskem vrhu - z ukinjanjem prazničnih dni povedali, da bi morali slovenski delavci delati še intenzivneje.
''Kako naj preobremenjen delavec dela še več?''
Slovenski delavci na leto oddelajo približno 12 milijonov nadur, glede na ta podatek pa so preobremenjeni, je nadaljeval in dodal, da jim dva dneva več dela na leto pri plačah ne bi priznali. Z dodatnim delom bi se zgolj povečali dobički lastnikov kapitala, je opozoril.
Omenjeno tudi kaže, da so za večino delodajalcev, ki so v bližini vlade, delavci zgolj strošek, hkrati pa so ti izračunali, da bi z ukinitvijo enega prazničnega dneva zaslužili 60 milijonov evrov, je dalje navedel Semolič.
Kot je povzel, bi še z ukinitvijo polurnega plačanega odmora delodajalci na leto zaslužili približno milijardo evrov, a temu sindikati nasprotujejo. Tudi pri dopustih in drugih dela prostih dneh Slovenija v ničemer ne odstopa od evropskega povprečja, nasprotno pa je po številu minimalnih dni dopusta na evropskem repu, je še povedal Semolič.
Prazniki v znamenju krize
Po besedah dolenjskih sindikalistov bodo tudi prvomajski prazniki v znaku krize, vladnih protikriznih ukrepov in varčevanja. Kot je dejala sekretarka dolenjsko-belokranjsko-posavske območne organizacije ZSSS Majda Marolt, so se morali zaradi slednjega letos odpovedati območnemu tradicionalnemu prvomajskemu kresovanju na Smuku nad Semičem, 1. maj pa bodo na Dolenjskem in v Posavju obeležili s tradicionalnima proslavama na Debencu in Lisci.
Prvomajski program bodo na Debencu začeli ob 11. uri, slavnostna govornica pa bo predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Lidija Jerkič. Tudi prireditev na Lisci bodo začeli ob navedeni uri, tamkajšnji slavnosti govornik pa bo predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije Tomaž Kumer. Na obeh prireditvah pričakujejo od 3000 do 5000 ljudi, je še povedala Maroltova.
