Prvi poseg v rejniški sistem bi morala biti odločitev, kam ta dejavnost pravzaprav spada. Berglezova pravi, da spada ta dejavnost v javno sfero, saj gre za državno skrb za otroka, ki ne more živeti v matični družini, rejnik pa je le pogodbenik in izvajalec storitve. Družina s sprejemom novega člana izgubi svojo zasebnost, a čez nekaj let se stkejo med člani tesne vezi. Takrat bi morali po mnenju Berglezove strokovni delavci presoditi, ali naj se otrok vrne v matično družino ali naj mu omogočijo posvojitev. Dolgotrajna rejništva so namreč po njenem do otrok nesramna.
Dolžine rejništev v noveli zakona, katere osnutek je že pripravljen in naj bi ga javnosti predstavili še pred poletjem, ne nameravajo omejevati. "Želja vseh je, da rejništvo ne bi bilo dolgotrajno," pravi Marta Tomec, strokovna delavka iz centra za socialno delo Domžale. Vendar spremembe življenjskega sloga staršev rejenca zahtevajo svoj čas - če se močno trudijo, vsaj dve ali tri leta. Roditeljske pravice pa jim ne morejo odvzeti, saj jim morajo dati priložnost, da ohranijo vez z otrokom. Šele če starši ne izpolnjujejo nobenih obveznosti, po katerih bi se otrok lahko vrnil domov, so strokovni delavci o tem dolžni seznaniti sodišče.
Z novelo zakona naj bi dobili tudi mobilno enoto, ki bo na terenu po vsej Sloveniji pomagala rejniškim družinam. Teh je trenutno na voljo okli 800 in so po besedah generalne direktorice direktorata za družino na ministrstvu mag. Ane Vodičar vse bolj kakovostne - njihovi motivi za izvajanje dejavnosti so vse bolj izdelani, njihova izobrazba se viša. K temu naj bi pripomogla tudi izobraževanja, s pomočjo katerih se bodo lažje prilagajali posebnostim otrok, sprejetih v rejništvo.
