Ko Čeferin brani in bo branil Popoviča, je in bo posredno v bran stopil tudi Florjaniču. Ko bo v prihodnje odgovarjal na vprašanja o vplivu Florjaničeve vpletenosti v preiskavo na njegovo nogometno udejstvovanje, ne bo jasno, ali bo iskren ali bodo njegove besede pod vplivom prizadevanja za obrambo svoje stranke, Borisa Popoviča. Ničesar ne prejudiciramo in nikogar ne obsojamo. Tudi Branko Florjanič je nedolžen, dokler mu ni dokazano nasprotno. Toda mogoče je, da bo obsojen. Kaj bi (ali bo) v tem primeru rekel Čeferin, ki se bo v istem procesu trudil zaščititi interese svoje stranke? Spet nihče ne bo mogel vedeti, ali bodo njegove morebitne besede in dejanja iskreni ali pa se bo za njimi skrival interes odvetnikove stranke.
Enako kot ne vemo, ali je iskren, ko pravi, da z (netransparentnim) ustrojem koprskega nogometnega kluba ni nič narobe. Pri tem pa je vsaj nenavadno, da ima predsednik nogometne zveze takšno mnenje. Človeku ni treba biti Einstein, da ugotovi, kdo v korpskem klubu drži v rokah škarje in platno. Gre za redek, če ne edinstven pojav, da človek, ki v klubu nima nobene funkcije, brez zadržkov celo v medijih govori s tonom vodilnega moža kluba. In če tega Čeferin ni videl, potem zelo slabo spremlja in pozna dogajanje v slovenskem nogometu. Zagotovo precej slabše, kot se od predsednika zveze pričakuje.
Čeferin rad pove, kdo vse ne ve veliko o pravu. On seveda o tej vedi ve veliko, saj je medijsko najbolj izpostavljen odvetnik v državi, bi lahko dodal. A življenje ni le pravo, tisti, ki o njem ne vedo veliko, pa niso manjvredni. Življenje je tudi morala in še marsikaj. In kar ni v navzkrižju s pravom, je marsikdaj z moralo. Primer, o katerem pišemo na tej strani, sodi ravno v ta predal – pravno ni sporen, a je sporen moralno. V družbi z visoko stopnjo moralne odgovornosti bi Čeferin zapustil predsedniški položaj ali svojo stranko. Slovenija to ni in takšnega ravnanja ne gre pričakovati. Škoda, kajti ima odlično priložnost, da standarde vsaj za malenkost zviša.
