Čeprav so znanstveniki, ki so jih odkrili, verjeli, da gre za popolnoma novo formo ogljika, so buckminsterfulleren kmalu našli v naravi, a v neznatnih količinah. Vendar pa je to odkritje pomenilo začetek razvoja nanotehnologije. Buckminsterfulleren je sestavljen iz 60 atomov ogljika in je kot nekakšna nogometna žoga, znotraj žogaste strukture pa so lahko manjši atomi in molekule, ki lahko spreminjajo kemijsko sestavo te molekule.
Glede na vse pogostejšo in širšo uporabnost buckminsterfullerena so francoski znanstveniki pred nekaj leti začeli raziskovati njegovo potencialno nevarnost na organizem sesalcev. Rezultati so jih presenetili. Namesto da bi bil organizmu nevaren, so znanstveniki na podganah opazili, da so po tistem, ko so dobile buckminsterfulleren v majhnih odmerkih, živele kar dvakrat dlje od podgan v kontrolnih skupinah, ki so jih normalno hranili. Znanstveniki so potem podgane razdelili v tri skupine in jih vzgajali v podobnih razmerah, različno pa so jih hranili. Prva skupina je dobivala samo normalno hrano, druga je dobila še malo oljčnega olja in tretja v oljčno olje s še 0,8 miligrama buckminsterfullerena na mililiter. Prva skupina je v povprečju živela 22 mesecev, druga 24 mesecev, skupina, ki je dobila buckminsterfulleren, pa je imela življenjsko dobo kar 42 mesecev.
Kljub temu znanstveniki opozarjajo, da gre za samo eno raziskavo in da bo potrebnih še nekaj preverjanj, preden bomo začeli solate zalivati z oljčnim oljem, obogatenim z buckminsterfullerenom.
