Policijski sindikalisti bodo namreč v državni zbor še danes vložili pobudo za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o noveli omenjenega zakona. V 24 urah so zbrali že več kot 2500 podpisov policistk in policistov, kar zadostuje za začetek referendumskega postopka. Novela zakona o dodatnih interventnih ukrepih bo zaradi vložene referendumske pobude mesec dni zamrznjena, saj je rok za zbiranje podpisov volilcev za podporo referendumski zahtevi petintrideset dni. To pa po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov pomeni, da bo morala država vsem javnim uslužbencem regres izplačati še pred julijem. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete tako pritrjuje, da bo vložitev referendumske pobude onemogočila preložitev izplačila regresa. Točen rok, do katerega bodo morali pobudniki zbrati 40.000 podpisov, bo moral v prihodnjih dneh določiti predsednik državnega zbora.

Policisti opozarjajo, da jih vlada z zamikom izplačila letošnjega regresa obravnava neenakopravno. "Del javnega sektorja očitno po mnenju vlade lahko dobi regres izplačan tako, kot je zapisan, drug del javnega sektorja pa ne," je ogorčen predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Zoran Petrovič. Opozarja, da gre za retroaktivno poseganje v že pridobljeno pravico, kar pa je v nasprotju z določili ustave. Regres za letošnje leto tako po njegovem sploh ne more biti več predmet pogajanj, pogajajo se lahko le o regresu za leto 2013. Petrovič ob tem zatrjuje, da verjame "v pravno državo in ne revolucionarno pravo, kjer si pravne norme prilagajaš ciljem".

Da pridobljene pravice ni mogoče vzeti, opozarja tudi nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. "To z vidika pravne države sploh ni mogoče," je prepričan. Policisti želijo prav z referendumsko pobudo vladi preprečiti, da bi posegla v že pridobljeno pravico. Predstavnik Policijskega sindikata Slovenije Mitja Gregorc pa celo upa, da bo o tem vprašanju presojalo tudi ustavno sodišče, ki bo kot edino "strokovno pristojno" ugotovilo, ali so taki posegi vlade upravičeni ali ne. Dokler ustavno sodišče ne odloči, pa vlada po njegovem ne bo mogla poseči v izplačilo letošnjega regresa.

Po Petrovičevih besedah je namen zbiranja podpisov pokazati vladi, da ne more enostransko uveljavljati svoje volje. Vsa politična elita se je namreč decembra lani zavezala, da do 1. junija ne bo posegala v plače in prejemke iz delovnega razmerja. Vendar pa se je - tako pravi Petrovič - že konec marca pokazalo, da bo vlada ta dogovor prekršila. "Zato nas nič več ne zadržuje, da ne bi sprožili vseh postopkov, ki so v naši moči, za zavarovanje interesov tistih, ki jih zastopamo," je še pojasnil.

Vršilec dolžnosti direktorja vladnega urada za komuniciranje Anže Logar pa je prepričan, da bi bila zahteva za razpis referenduma v nasprotju s pomembnim delom zahtev sindikatov, saj sami zahtevajo, da vlada prihrani tam, kjer je to mogoče. Vlada po njegovem namreč z novelo želi preprečiti "ekscesne regrese", ki v nekaterih družbah v državni lasti dosegajo tudi 1700 evrov. Če bo novela zakona zamrznjena pa bo vlada - tako napoveduje Logar - ravnala skladno z zakonom o delovnih razmerjih, ki predvideva izplačilo regresa do 1. julija.