Dirkaški cirkus bolidov se na ustje Perzijskega zaliva vrača več kot leto dni po začetku protirežimskih demonstracij večinoma šiitskega prebivalstva. Te so na vrhuncu Arabske pomladi dodobra zamajale sunitski avtokratski dvor Al Kalifov.
Po lanskem dobrem mesecu in pol demonstracij, v katerih je zaradi prekomerne uporabe sile varnostnih sil umrlo 35 ljudi, povrhu pa je bilo razdejanih še 38 šiitskih mošej, je kraljeva družina obljubila vrsto reform in dialog z opozicijo. Ker obljube ostajajo neizpolnjene, so borci za človekove pravice Ecclestona pozivali, naj se z dirkalniki tako kot lani tudi letos izogne Bahrajnu. Zaman. Z vrnitvijo formule so se na ulicah spet pojavili tudi demonstranti. Že več dni se po cestah Maname in drugih mest razlegajo gesla za padec vladajoče dinastije pod vodstvom kralja Hamada bin Ise Al Kalife.
Neuslišani pozivi k bojkotu dirke
Lanske demonstracije je sunitska kraljeva družina brutalno zatrla z lastnimi varnostnimi silami in s pomočjo sosed. Pri tuji intervenciji za stabilnost monarhije Al Kalifov je namreč sodelovalo skupno 1500 vojakov iz Saudove Arabije in policistov iz Združenih arabskih emiratov. Podobno kot Bahrajn sta namreč njuni sosedi demonstracije šiitskega prebivalstva razumeli tudi kot grožnjo lastni varnosti. V ozadju tako imenovane Bisernate revolucije sta videli dolgo roko Irana, ki domnevno poskuša svoj regionalni vpliv raztezati tudi onkraj Perzijskega zaliva. Poseg se je zgodil s tiho privolitvijo ZDA, ki imajo v Bahrajnu sedež svojega petega ladjevja.
"Ljudem iz formule 1 smo dejali, naj s PR-kampanjo ne nagradijo avtokratov. In dirko formule 1 bahrajnska vlada uporablja prav kot takšno PR-kampanjo. To je šport vladajoče elite in kraljevega sina. Ne smemo pozabiti, da sta kralj in vladajoča elita zagrešila številne zločine," je za Dnevnik včeraj razlagal Nabil Radžab, predsednik nevladne organizacije Center za človekove pravice v Bahrajnu (BHRC).
Gospod Radžab je govoril po skorajda neprespani noči. Prejšnji dan je v Manami vodil eno od skupno petnajstih demonstracij. Civilnodružbeni aktivisti in šiitska opozicija jih pripravljajo v sklopu "dnevov jeze", s katerimi želijo mednarodno skupnost spomniti, da njihova zavzemanja za reforme in preobrazbo političnega ustroja države v ustavno monarhijo še zdaleč niso zaključena. Oblasti jim vračajo s tepežem, solzilcem in aretacijami.
"Na demonstrante se strelja s pravimi naboji. Veliko imamo ranjencev. Mnoge smo prepeljali v bolnišnice, ker so bili v kritičnem stanju. V zadnjih dneh in še danes zjutraj so oblasti številne ljudi aretirale. Vlada želi tako pred dirko formule 1 odstraniti neljube ovire," je pripovedoval Radžab. Po poročanju drugih aktivistov mnogih ranjencev sploh ne odpeljejo v bolnišnice in jih raje oskrbujejo doma. V bolnišnicah bi jih namreč nemudoma aretirali.
S padcem mraka se protestniško vzdušje v Bahrajnu še ne poleže. Že nekaj dni zapored se demonstracije na različnih koncih države odvijajo tudi ponoči. V primerjavi s tistimi čez dan so te precej bolj nasilne. Varnostne sile poleg solzilca in zvočnih generatorjev (priprav, ki oddajajo glasen moteč zvok) za razganjanje demonstrantov uporabljajo tudi prave naboje.
"Na dirkališču je bila mučilnica"
"Pravkar sem v Manami in se pripravljam na nove demonstracije. Po ulicah je razporejenih več sto policistov. Ljudem preprečujejo, da bi se začeli zbirati. Uporabljajo zvočne generatorje in solzilec. Priče smo terorizirajočemu obnašanju. Vseeno se malce zadržujejo, ker je pred vrati dirka formule 1," je za Dnevnik včeraj razlagala borka za človekove pravice Ala'a Šehabi, ki kršitve človekovih pravic v Bahrajnu skrbno beleži na spletnih straneh. Čeprav je policijska brutalnost še vedno prisotna, Šehabijeva vendarle priznava, da se tokrat policijske sile, večinoma sestavljene iz plačancev iz Jemna, Pakistana, Iraka, Sirije in Jordanije, vedejo drugače. "Lani so se vedli kot morilci, ki so bili izpuščeni z vajeti. Sedaj postajajo bolj kontrolirani, toda brutalnost in teroriziranje ljudi sta še vedno prisotna. Še vedno namreč ni razrešeno temeljno vprašanje, da bi policijske sile morali sestavljati Bahrajnčani." Podobno je z drugimi strukturnimi reformami, ki so jih po objavljenem kritičnem poročilu neodvisne komisije o lanskem dogajanju obljubili v vladi. "Izvedli so le nekaj kozmetičnih reform," pristavlja Šehabijeva.
"Lani so bili ubiti in mučeni mnogi ljudje, med njimi tudi zaposleni na dirkališču. Poslopje formule 1 je bilo uporabljeno kot mučilnica. Iz vseh teh razlogov menimo, da se s pomočjo formule Bahrajn ne bi smel izmuzniti iz izolacije, v kateri se je znašel. Toda formula 1 nas, zaščitnikov človekovih pravic, ni poslušala. Svoj dobiček in interese so postavili pred človekove pravice," se lanskih demonstracij in zdajšnjih posledic spominja Radžab.
V Bahrajnu se te dni dogaja nadaljevanje nedokončane revolucije. Možnosti za njen uspeh so za zdaj pičle. "Ne verjamem, da ZDA in Velika Britanija želijo videti demokracijo v Bahrajnu. Tudi Saudovi Arabiji to ni v interesu. Proti demokraciji v Bahrajnu so bili pripravljeni sprožiti vojno, da se jim samim ne bi bilo treba reformirati. Prepričani so namreč, da bi pojav demokracije v Bahrajnu vplival tudi na Saudovo Arabijo, kjer bi ljudje začeli pozivati k demokraciji," razlaga Radžab. Po njegovem mnenju so tudi ZDA in VB prepričane, da jim prava demokracija v Bahrajnu morda ne bo v celoti zagotovila njihovih tamkajšnjih interesov. "Zadnjih petdeset let, odkar je tukaj sedež petega ameriškega ladjevja, imajo z diktatorji dobre odnose. Prav tako mislijo, da se bo s prihodom demokracije v Bahrajn država bolj približala Iranu. Iz teh razlogov so ignorirali tukajšnjo revolucijo in podpirali bahrajnsko vlado," zaključuje Radžab.
