Tako kot na zadnjih dveh medsebojnih tekmah teh sosedskih držav na velikih tekmovanjih je Slovenija tudi to pot slavila s 4:1, kar pomeni, da so risi po tretjem krogu povsem sami na vrhu divizije I. Če bodo danes na kakršen koli način sklatili še Ukrajino, ki se odslej bori za obstanek, si bo Slovenija že nocoj zagotovila vnovično vrnitev med elitne hokejske narode. Toda, pozor: Slovenija vse do danes še nikdar ni ugnala Ukrajincev.

Kakor koli, hokejisti tudi po sinočnji veselici v razprodanih Stožicah zagotavljajo, da ostajajo povsem na realnih tleh. Občinstvo je v tretjem krogu svetovnega prvenstva vendarle videlo pravi obraz naše reprezentance, ki je primerljiv s tistim iz Bratislave pred letom dni. To je bila agresivna, žilava, borbena in povezana Slovenija. Takšna, kakršno je bilo tudi pričakovati pred začetkom turnirja. Da so gostitelji prvenstva zaigrali, kot si želijo, so pripomogli tudi razposajeni navijači, ki so hokejiste že pred tekmo pričakali na nogah, okoli 2000 glasnih Madžarov pa je kmalu začelo izgubljati voljo do navijanja.

Slovenci so že takoj na začetku pokazali, kako visoko bodo merili tokrat. Na ledu so se postavili nekoliko drugače kot na uvodnih dveh obračunih, Robert Sabolič pa je s strelom z razdalje prvič sprožil val evforije v Stožicah. Po tem golu je bilo vse lažje. Risi se niso dali, še vedno so napadali v visokem ritmu, Madžari pa so svoj prvi strel proti vratarju Robertu Kristanu sprožili šele po desetih minutah. A gostom to pot prav nič ni šlo v mrežo. Kristan je bil enostavno previsoka ovira, še posebej ga bo lahko sanjal Istvan Sofron, ki ga v 26. minuti ni uspel ukaniti po samostojnem prodoru. Morda je bil to celo ključni trenutek tekme, saj so Slovenci hitro zatem ob igri petih proti trem in petih proti štirim šolsko izpeljali obe prednosti in pobegnili na nedosegljivih 3:0.

Tako so bili Madžari pečeni že pred polovico dvoboja, svojih vrst pa niso več znali strniti, kar je bila zgolj voda na slovenski mlin. Stožice so se tresle kot že dolgo ne, madžarski navijači na tribunah pa niso mogli verjeti svojim očem. Zadnjih dvajset minut je bilo za Slovenijo le še formalnost, še posebej gre izpostaviti premierni zadetek Roka Tičarja na prvenstvu, z znižanjem izida na 4:1 pa se ni obremenjeval prav nihče.