Če gre verjeti Mednarodnemu denarnemu skladu, pa nič prej kot leta 2017. Kar gre na roko Montijevi vladi, je, da bo prihodnje leto že beležila strukturni presežek, okoli 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), brez stroškov odplačila dolga pa bo proračun beležil 3,9-odstotni presežek.

Približno 50 milijard evrov oziroma 3,1 odstotka BDP vredni lani sprejeti varčevalni ukrepi, vključno s številnimi novimi davki, med katerimi je Italijane najbolj ujezila ponovna uvedba davka na prvo stanovanjsko nepremičnino, za uravnoteženje proračuna niso zadoščali. Po mnenju kritikov ostrega varčevanja so prav ti ukrepi državo pahnili še globlje v recesijo, po mnenju zagovornikov Montijeve politike pa je edini izhod iz krize prav v smeri konsolidacije javnih financ in strukturnih reform.

Vlada v nacionalnem reformnem programu ocenjuje, da bodo že sprejete reforme - povečanje konkurenčnosti v nekaterih sektorjih, odprava administrativnih ovir v poslovanju podjetij in poenostavitve davčnih postopkov - do leta 2020 h gospodarski rasti prispevale okoli 2,4 odstotne točke. Strukturne reforme na kratek rok prinašajo dodatne stroške, vendar bodo srednje- in dolgoročno prinesle koristi, k potrpežljivosti pri ocenjevanju učinkov ukrepov poziva Monti.

Tistim, ki opozarjajo, da so za dolžniško krizo krivi finančni trgi, odgovarja, da so visoki pribitki na italijanske državne obveznice nad nemškimi posledica, ne pa vzrok za krizo. Italija v zadnjih dveh desetletjih ni izpeljala reform, ki bi jih morala, da bi se izkopala iz gospodarske stagnacije, zato jo je kriza iz leta 2008 prizadela bolj kot njene glavne konkurentke, pravi Monti. Država si lahko rast obeta šele prihodnje leto, pa še to skromno, komaj 0,5-odstotno.

Pribitki na italijanske državne obveznice so se po občutnem znižanju pod 300 bazičnih točk v predhodnih dveh mesecih, ki ga je vodilo večje zaupanje v reformne sposobnosti aktualne vlade, v zadnjih tednih znova zvišali. Tokrat je Italija na očeh vlagateljev zaradi šibkega gospodarstva, v precejšnji meri pa tudi zaradi splošne zaskrbljenosti nad možno poglobitvijo krize v evrskem območju.

Kljub nekaterim izračunom, da bo vlada morala ob morebitnem 1,5-odstotnem padcu BDP v letošnjem letu poseči po novem varčevanju, Monti državljanom zagotavlja, da zategovanja pasu ne bo več. Davčni primež se je v zadnjih dveh letih povečal že za skoraj tri odstotne točke, na 45 odstotkov, kar je rekordna vrednost zadnjih več kot 15 let. Italijanska gospodinjstva bodo letos zaradi novih davščin in zmanjševanja nekaterih socialnih pravic v povprečju ob približno 1500 evrov, ekonomisti pa jim napovedujejo tudi črne zaposlitvene čase. V primerjavi z lani se bo stopnja brezposelnosti zvišala še za eno odstotno točko, pri čemer jo bodo najslabše odnesli mladi, ki jih je brezposelnih že precej več kot 30 odstotkov.

barbara.hren@guest.dnevnik.si