"Nihče ne krivi javnega sektorja za današnje stanje," je dejal poslanec SDS Andrej Šircelj v luči slabega stanja javnih financ in stavke v javnem sektorju. Država ne more več porabljati več, kot ustvari, zato je sprejetje ukrepov nujno, meni, pri tem pa poudarja, da se je nujno tudi pogajati s predstavniki zaposlenih v javnem sektorju in iskati kompromise, ampak za pogajalsko mizo, ne na ulicah in trgih.

Šircelj dodaja, da javni sektor prispeva k bruto domačem proizvodu (BDP), in sicer po njegovih besedah 15 odstotkov, kar pri letnem BDP okoli 35,5 milijarde evrov in številu delovnih dni v letošnjem letu pomeni, da se na dan ustvari okoli 21 milijonov evrov.

Poslanka SDS in podpredsednica DZ Romana Tomc je dejala, da lahko imamo socialne države le toliko, kolikor je lahko plačamo, saj da za zadolževanje enkrat račun pride. Ukrepi, ki jih je predlagala vlada, so ciljani in selektivni, da bi najmanj prizadeli tiste, ki so v najšibkejšem položaju. Menila je, da je socialna država v Sloveniji na visoki ravni in da se bo ohranila tudi po teh varčevalnih ukrepih. So pa ti ukrepi nujni, da bi lhko bila socialna država v prihodnjih letih na enaki ali višji ravni.

Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc je povedala, da gospodarstvo varčevalne ukrepe ocenjuje kot nujne in da je stabilizacija javnih financ nujna za razvoj. Menila je, da bi moral javni sektor razumeti, v kakšnem položaju je država, in pristopiti k skupnemu reševanju. Za gospodarstvo je po njenih besedah pomembo, da se ne povečujejo obremenitve, da se zagotovi bolj prožna delovnopravna zakonodaja in da se zmanjšajo administrativne ovire.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Grosar je poudaril, da nekaterim sindikalnim voditeljem "očitno ni jasno, da je treba najprej nekaj ustvariti, da se lahko deli". Podjetniki od države ne zahtevajo denarja, zahtevajo pa normalno poslovno okolje. Pri tem se je zavzel za ukrepe za odpravo plačilne nediscipline, med katerimi bi bila tudi ureditev insolvenčne zakonodaje, izpostavil pa je tudi predlog zbornice za akcijo vsak račun šteje, ki da bi spodbudila zahtevanje računov, ki bi bili podlaga za uvedbo davčnih olajšav. Po mnenju generalnega sekretarja OZS Dušana Krajnika predlagani ukrepi vlade dajejo upanje, da bo državljanom bolje.

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je poudaril, da se zavedajo trenutnega stanja in da se stavki, mogoče tudi zato, ker znajo kot zdravniki oceniti stanje pacienta in se zavedajo, kako pomembne so prve ure za ukrepanje, stavki javnega sektorja niso pridružili. Sam ve, kaj stavka pomeni in kako jo je voditi, pri tem pa poudarja, da je stavka zadnje orožje, ki se ga uporabi potem, ko so izčrpane vse možnosti.

S sindikalnega vidika sta o ukrepih spregovorila tudi predsednik sindikalne zveze Alternativa Zdenko Lorber in podpredsednik sindikata Solidarnost Slavko Pungeršič. Lorber je poudaril, da za stanje Slovenije niso krivi ne delavci ne sindikati. Kot sindikalistu se mu lahko zdijo ukrepi problematični, ampak nanje ob hkratnem zavedanju stanja države in trendu približevanja grškemu scenariju gleda kot še sprejemljive in kot garancijo, da je možen izhod iz krize.

Pungeršič pravi, da je stavka javnega sektorja legitimna in do neke mere razumljiva, da pa se je treba zavedati stanja v državi in dejstva, da ne moremo zapraviti več, kot ustvarimo. Pri tej stavki ga je v oči zbodlo dejstvo, da je menedžment v javnem sektorju (npr. ravnatelji, rektor univerze) "popolnoma odpovedal" in podpira stavko.

Solastnik pekarne Blatnik Tomaž Blatnik je kot protikrizne ukrepe predlagal povečanje samooskrbe s hrano s sedanjih 35 na 60 odstotkov, večje izkoriščanje lesnega potenciala, in sicer tako s prehodom s fosilnih goriv na lesno biomaso kot s predelavo lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo.