Že nocojšnja slovenska tekma številka tri prinaša največ do zdaj. Ker so Madžari neposredni konkurenti za preboj med elito, bo zmaga štela dvojno. Oboji imajo pred sosedskim derbijem velika pričakovanja, v slovenskem taboru pa ponavljajo, da bo treba izboljšati učinkovitost. Prav realizacija je ta hip bistvena razlika med igro Slovenije na eni ter igro Madžarske in Avstrije na drugi strani. Najhujša slovenska tekmeca v Stožicah lažje dosegata zadetke in si ustvarjata bolj čiste priložnosti. Prav zaradi tega bodo morali risi še bolj zavzeto kreniti proti nasprotnikovim vratom in predvsem več streljati. Nekoliko preveč je podajanja okoli vrat, ko človek dobi občutek, da želijo hokejisti plošček pripeljati povsem do golove črte, namesto da bi poskušali z vseh položajev.
Sicer pa lahko Slovenija precejšnjo mero optimizma iz uvodnih dni prvenstva črpa iz načina, kako je v zadnjih minutah vzela vseh šest točk. Filmski in predvsem uspešni zaključek priča o nepopustljivosti in zdravem moštvenem duhu, ki vlada v slačilnici. Ton slovenski igri zagotovo daje udarni in najmlajši napad TJS, ki na trenutke smeši nasprotnike in jim skrije plošček. Pomembno je, da so nevarni tudi igralci iz drugih peterk, ki v ključnih trenutkih znajo prevzeti odgovornost na svoja ramena.
Veliko rezerve se skriva še v obrambnih nalogah. Vratarja Robert Kristan in Andrej Hočevar sta bila na obeh tekmah prevečkrat na prepihu, a kljub temu svojo nalogo izpeljala vrhunsko in pripomogla izdaten delež k uspehu. Selektor Kopitar ima tako lahko še vedno sladke skrbi pri izbiri, komu zaupati odgovornost od prve minute. Kakor koli obrnemo, prvenstvo se bo za slovensko reprezentanco od danes naprej šele dobro začelo. Pogum in velika želja sta ena od dejavnikov, ki vodita med elito, v teh elementih pa risom vsaj za zdaj ni kaj očitati.
