Vodstvo vrhovnega sodišča je na nogah. "Takih prihrankov nam ne bo uspelo doseči," opozarja generalni sekretar vrhovnega sodišča Janko Marinko. Na to so v dopisu že opozorili tako predsednika vlade Janeza Janšo kot tudi sodni svet, ki lahko poda mnenje na proračun sodstva. Na vrhovnem sodišču ob tem poudarjajo, da lahko tako drastični varčevalni ukrepi pripeljejo do upočasnitve dela sodišč in posledično tudi do podaljšanja sodnih postopkov.

Sodstvo bi po Marinkovih besedah za normalno delovanje letos potrebovalo 48,5 milijona evrov, kar je pet odstotkov manj, kot so porabili lani. "Če bi ob zdajšnjih izdatkih želeli znatno privarčevati, bi morali kratko malo ustaviti svoje delo in denimo za en mesec zapreti vrata sodišč," pojasnjuje Marinko. Večina stroškov je namreč fiksnih, sem sodijo denimo varovanje sodišč, voda in elektrika. Eden najobsežnejših fiksnih stroškov so tudi poštnine, za kar na leto porabijo 12 milijonov evrov.

Na vrhovnem sodišču so pripravili nabor ukrepov, s katerimi bi nekoliko lahko privarčevali, vendar še zdaleč ne sedem milijonov evrov, kar pričakuje vlada. Manevrskega prostora za varčevanje ni veliko, saj so stroške, zlasti tiste, ki niso "življenjsko" pomembni za delo sodišč (denimo potovanja v tujino in izobraževanja), zadnja leta vseskozi klestili. Po Marinkovi oceni bi se dalo precej privarčevati zlasti pri poštnih storitvah. Pravi, da bi bilo ceneje, če bi poštne storitve, skupaj s tiskanjem in kuvertiranjem, naročili pri zunanjem podjetju, to namreč že kažejo izkušnje pri zemljiški knjigi in centralnem oddelku za verodostojno listino. Tako imenovani sistem poštne ceste bi bilo zato smiselno uvesti tudi pri drugih množičnih postopkih, kot so prekrški in del izvršb. Stroški bi se s tem po oceni vrhovnega sodišča znižali kar za tretjino. Naslednji korak, ki bi omogočal še večje prihranke, pa je vročanje sodnih pošiljk po elektronski poti. Vrhovno sodišče pravosodnemu ministrstvu med drugim predlaga tudi povišanje sodnih taks.

Bolj ko so sodišča razdrobljena na več lokacij, višji so stroški njihovega obratovanja, zato v sodstvu predlagajo optimizacijo mreže sodišč oziroma rešitev prostorske problematike sodišč. Marinko ocenjuje, da država očitno ima denar za gradnjo objektov, saj se zgradbe upravnih enot, denimo pri Tobačni, in policijske postaje, ena takih je v Kopru, gradijo, medtem ko gradnja sodne zgradbe, ki bi rešila prostorske težave sodišč v Ljubljani, že več let stoji.

Varčuje se običajno pri izdatkih za reprezentanco, vendar pa so ti lani za vsa sodišča znašali zgolj 36.000 evrov. Če bi jih torej črtali, ne bi prav dosti privarčevali, pojasnjuje Marinko. Veliko težavo sodiščem predstavlja tudi brezplačna pravna pomoč, saj nad temi stroški pravzaprav nimajo nadzora. Zaradi naraščajoče krize in vse slabšega socialnega položaja državljanov so se ti stroški v lanskem letu povečali kar za 26 odstotkov, saj je do brezplačne pravne pomoči upravičenih vse več ljudi. Tudi letos je trend podoben.

Posebna in že nekaj let nedokončana zgodba so sodniške plače. V sodstvu znižanju plač sodnikom ne nasprotujejo, a obenem vztrajajo, da mora vlada hkrati sodniške plače uskladiti s poslanskimi in ministrskimi - to ji je navsezadnje že v več odločbah naložilo tudi ustavno sodišče.

Vrhovno sodišče in vladna stran naj bi ta teden nadaljevala pogajanja o predlaganih varčevalnih ukrepih, delo sodstva bo namreč, kot opozarja Marinko, ob tolikšnem znižanju sredstev onemogočeno.