Uporaba drog ni več omejena le na mlade, ampak je zajela tudi starejše, pri katerih se odvisnost sešteva z drugimi zdravstvenimi, ekonomskimi in socialnimi težavami, je bila glavna ugotovitev okrogle mize, ki sta jo v okviru dogodkov ob svetovnem dnevu zdravja organizirala Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper in Svit Koper.

Direktor ZZV Koper Milan Krek je ob tem ocenil, da tudi po 20 letih še vedno "nismo presegli stigmatizacije" teh oseb. V Sloveniji po njegovem mnenju manjka celosten pristop do tega problema, za razliko od zahodnoevropskih držav pa ne premoremo niti primernih dnevnih centrov za celovito oskrbo odvisnikov niti ni primerno poskrbljeno za njihovo stanovanjsko stisko, zaradi česar so odvisniki pogosto prisiljeni životariti po bolnišnicah.

V zvezi s tem je Jermanova izpostavila, da čeprav se populacija odvisnikov stara, naša država za njihove potrebe nima odgovorov, zlasti kar se tiče njihove namestitve in dolgotrajne oskrbe.

Po Krekovih besedah so omenjeni problemi, ki so toliko bolj opazni pri starejših odvisnikih, tesno povezani tudi z njihovo nezaposljivostjo. Rešitev bi lahko bila v socialnem podjetništvu, ki pa ga pri nas skorajda ni, je še ugotavljal Krek.

Odvisniki imajo negativen odnos do splošnih zdravnikov

Velika dodatna težava starejših odvisnikov je nastop drugih bolezenskih stanj, v prvi vrsti hepatitisa C, pojava tumorjev, srčno-žilnih bolezni in podobnega, pa je opozorila Žanin Čopi iz Društva Svit. Pri pogovorih z odvisniki v Svitu opažajo tako negativen odnos nekaterih splošnih zdravnikov kot tudi samih odvisnikov, ki se pogosto izogibajo obiskom pri zdravnikih.

Po podatkih Jelke Krek Mišigoj iz Centra za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Koper, se povprečna starost odvisnikov dviguje in je na njihovem območju dosegla 37 let, več kot 30 odstotkov odvisnikov pa je starejših od 40 let. S starostjo se odvisnost povezuje z drugimi motnjami, kot so depresija, samomori in samopoškodovanja, je navedla ter dodala, da se žal niti vsi zdravstveni delavci ne zavedajo, da je odvisnost od drog bolezen, ki jo je kot tako treba obravnavati.

Daira Balta s koprskega urada za delo pa je opozorila na nesmiselnost zakonskih določb, po katerih odvisnikov, razen če imajo še kakšne druge "motnje", sploh ne morejo uvrstiti v programe zaposlitvene rehabilitacije. Prav pri zdravljenih odvisnikih sama sicer opaža velik uspeh programov nadaljevanja in dokončanja formalnega izobraževanja.