NRA svoje argumente zelo uspešno zastopa tako na ameriških sodiščih kot v kongresu, zelo vplivna pa je tudi izven svojega osnovnega področja delovanja. Zaradi njenega vpliva se ji dobrikajo tako republikanci kot demokrati, saj se NRA rada vmeša v različne zadeve, tudi če imajo z orožjem bolj malo opraviti.

Nekaj vetra pod njenimi krili ji je sicer odvzela tragedija, ki se je letos spomladi dogodila na Floridi. Uboj 17-letnega Trayvona Martina, ki ga je domnevno v samoobrambi ustrelil pripadnik sosedske straže, je namreč v ZDA odprl kritično razpravo o zakonih glede posedovanja orožja, ki jih NRA zagovarja z veliko vnemo.

Georgea Zimmermana, ki je temnopoltega mladeniča ustrelil, policija sprva sploh ni aretirala. Deloma tudi zaradi floridskega zakona (Stand Your Ground), ki posamezniku dovoljuje sklicevanje na samoobrambo ne glede na to, kje je do streljanja prišlo, tudi če je bilo to na ulici, v baru ali v avtomobilu. Bolj striktni zakoni samoobrambo namreč praviloma priznavajo samo v primerih, ko do streljanja pride v osumljenčevem domu. Podoben zakon kot na Floridi je v zadnjih letih sprejelo tudi več kot 24 drugih zveznih držav, ponekod pa je zakon v pripravi.

Mnogo nasprotnikov NRA opozarja, da si ta organizacija načrtno prizadeva za uvajanje tovrstnih zakonov, veliko pa jim pri tem pomagajo konzervativni zakonodajalci in Ameriški svet za legislaturo ALEC, ki promovirajo zakonodajo, kakršna velja na Floridi, tudi na zvezni ravni.

Omenjeni svet sestavljajo med seboj povezani konzervativni zakonodajalci, korporacije (npr. Walmart, tudi velik ponudnik strelnega orožja) in interesne skupine, kakršna je na primer NRA. Njihov uspeh se kaže predvsem v hitrem razmahu zakonov o samoobrambi ter zakonov, ki dovoljujejo prikrito nošnjo orožja – slednje je danes prepovedano le še v Illinoisu. Na vstop v veljavo čaka tudi več nacionalnih zakonov, ki bi še olajšali restrikcije glede orožja, saj bi na primer dovoljevali nošnjo orožja v cerkvah, v študentskih naseljih in v barih.

Od stolčkov v kogresu do položajev vrhovnih sodnikov

NRA sta leta 1871 v New Yorku ustanovila dva veterana ameriške državljanske vojne, ki so ju motile "nezadovoljive strelske izkušnje" pripadnikov oboroženih sil, ki so se borili v vojni. Organizacija promovira in organizira strelska tekmovanja in druge tovrstne dogodke, še bolj pa se glede orožnih zakonov udejstvuje v politiki. Njen lobistični aparat, Inštitut za zakonodajne pobude, deluje od leta 1975.

Organizacija je v zadnjih letih sodelovala tudi pri odločitvah, ki zadevajo javno zdravstvo, financiranje političnih kampanj, zakonodajo plačilnih kartic in imenovanje kandidatov za vrhovne sodnike. Tako je NRA leta 2010 na primer lobirala pri debati o javnem zdravstvu in si prizadevala za vključitev določila, ki bi zavarovalnicam preprečeval, da svojim zavarovancem, ki doma hranijo strelno orožje, zvišajo zavarovalne premije. Istega leta je organizaciji uspelo tudi, da ji, kljub temu da je aktivna v političnem financiranju, ni treba razkriti izvora svojih finančnih prilivov.

NRA naj bi s svojim lobiranjem med drugim tudi preprečila, da bi Washington D.C., ki je v mnogih zveznih zakonodajah, na primer v davčni, obravnavan kot samostojna zvezna država, nima pa volilne pravice v kongresu, prišel do svojega stolčka v omenjeni zvezni instituciji. To namero, ki je sicer dobila veliko javno podporo po vseh Združenih državah, naj bi NRA namenoma zavrla, ker politični vodje D.C.-ja niso klonili pred njenimi zahtevami in spremenili svojih restriktivnih zakonov glede orožja.

Tudi vrhovna sodnica Elena Kagan naj bi na svoj stolček prišla s pomočjo NRA; organizacija je namreč svojim številnim podpornikom namignila, da si bo "zapomnila" vse glasove za Kaganovo.

Pištole ljubita desnica in levica

Že desetletja je v ZDA v navadi, da določeni razvpiti zločini ali umori vplivajo na uvajanje bolj restriktivnih zakonov glede orožja. Tako se je zgodilo po umorih Roberta F. Kennedyja in Martina Luthra Kinga ml. leta 1968. Pod Clintonovo vlado so leta 1994 sprejeli zadnji restriktivni zakon, ki je določene vrste orožja prepovedoval, uvajal pa je tudi nacionalni sistem nadzora vsega prodanega orožja, nato pa se je politično telo začelo obračati v drugo smer. Tudi poraz Ala Gora proti Georgeu W. Bushu leta 2000 je mogoče pripisati Gorovi "anti-orožarski" javni podobi.

Neuspešno pa je NRA leta 2008 lobirala proti izvolitvi Baracka Obame. Svoje podpornike je opozarjala, da bi izvolitev Obame vodila v prepovedovanje orožja. Istega leta je organizaciji spodletelo še več drugih poskusov lobiranja za stolčke v kongresu. A tudi povečano število demokratskih sedežev v kongresu NRA ne more ustaviti, saj je tudi na ameriški levici ogromno ljubiteljev "svobodnega" orožja.

Pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami je mogoče pričakovati, da se bo NRA zopet aktivno vključila v politiko. Kot tradicionalno se bo postavila na stran republikanskega kandidata, ki bo tokrat več kot očitno Mitt Romney. Ta bo prihajajoči konec tedna obiskal tudi letno konvencijo ljubiteljev orožja v St. Louisu v Missouriju (letošnja nosi naslov "Proslavitev ameriških vrednot"), kjer bo na dušo pihal različnim konzervativnim interesnim skupinam, ki so članice NRA.