Škandal je izbruhnil, ko je na stotine Špank pričalo, da so jim nemudoma po rojstvu odvzeli otroke, zdravniki, duhovniki in nune pa so jim zatrjevali, da so otroci mrtvi. Ključna priča proti Valbueni je bila ženska, ki je s pomočjo analize DNK po 30 letih uspela najti svojega otroka, za katerega ji je ravno nuna rekla, da je umrl.
Poleg omenjene nune so za ugrabitve in prodajo otrok osumljeni tudi številni zdravniki, medicinsko osebje, druge nune in duhovniki, za katere menijo, da so nekje od leta 1980 prodajali in v posvojitev nezakonito oddajali novorojence, materam pa zagotavljali, da so otroci po rojstvu umrli.
Maria Gomez Valbuena je bila prva, ki so jo lahko obtožili teh grozodejstev, proti ostalim (po poročanju tiskovnih agencij jih je bilo 900) pa so morali zaradi pomanjkanja dokazov obtožnice opustiti.
Najpogostejše žrtve so bile mlade in revne matere, za katere je osebje menilo, da so nesposobne za vzgojo otrok. Po poročanju Reutersa naj bi izginilo okoli 3000 otrok, največ ugrabitev pa se je pripetilo v času Francove diktature, nadaljevale pa so se tudi v 90. letih prejšnjega stoletja.
