Za prvo je potrebna dvetretjinska večina navzočih poslancev, za drugo pa absolutna večina, se pravi najmanj 46 poslancev. Sodeč po včerajšnji razpravi in glasovanju v ustavni komisiji ni nobene nevarnosti, da bi oba sklepa ne bila sprejeta. Vprašanje pa je, ali bo šlo tako zlahka, ko bo prišlo na vrsto odločanje o potrditvi predlagane spremembe ustave, ko bo potrebno v parlamentu zbrati vsaj 61 glasov.

Skupina pravnih in finančnih strokovnjakov pri ustavni komisiji v svojih stališčih sicer ugotavlja, da prejšnji mesec podpisana pogodba o fiskalnem paktu - ta bo predvidoma začela veljati 1. januarja 2013 - vnos fiskalnega pravila v ustavo zgolj priporoča in dopušča možnost, da članice EU to uredijo z ustreznim zakonom. Toda strokovnjaki kljub temu pritrjujejo mnenju političnih strank, da je ustavno sidranje načela o izravnanem proračunu brez zadolževanja edino pravo zagotovilo, da vsakokratna vlada ne bo breme vse večjih dolgov prenašala na bodoče generacije. Strokovnjaki dodajajo, da bi bilo treba predlog spremenjenega člena še nekoliko dodelati. Zato pa potrebujejo več časa, kot jim ga predsednik ustavne komisije Virant daje na voljo. Zlasti bi morali bolj podrobno preučiti, kaj bi ta člen pomenil v primerjavi z drugimi ustavnimi načeli, denimo s členom o pravici do socialne varnosti.

V svojem ločenem mnenju je nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude poudarjal, da pri tej spremembi ustave ni nobene potrebe po hitenju. Pridružili so se mu tudi poslanci Pozitivne Slovenije. Predsednik vlade Janez Janša je namreč že večkrat, nazadnje včeraj v vili Podrožnik po sestanku s prvaki strank, povedal, da je treba najprej spremeniti ta ustavni člen in šele po tem v parlamentu sprejemati interventne varčevalne ukrepe. To ustavno fiskalno pravilo sicer ne bi prepovedalo referendume, kot bi bil referendum o nepriljubljenih interventnih ukrepih, bi pa bilo dodatno sidro za presojo ustavnega sodišča o (proti)ustavnosti referenduma, s katerim žugajo sindikati, je še dodal. Člani strokovne skupine so včeraj zapovrstjo zatrjevali, da cilj te ustavne spremembe ni povezan z referendumi. Tudi Tone Jerovšek, nekdanji ustavni sodnik v času, ko je ustavno sodišče razveljavilo člen zakona o referendumu, ki je govoril o prepovedi referendumov, ko gre za zakone fiskalnega značaja, vendar je ob tem vendarle razvil tezo, da ustavno sodišče brez tega ustavnega fiskalnega pravila ne bi moglo prepovedati morebitnega referenduma o interventnih ukrepih.

Poslanci vladnih strank so včeraj ponavljali za predsednikom Janšo, da bi, če bi fiskalno pravilo sprejeli do konca tega meseca, to bilo jasno znamenje oziroma dokaz "trgom", da Slovenija s finančno stabilizacijo misli resno, kar bi pocenilo najemanje novih posojil v tujini. Po drugi strani v prid tezi, da se hiti zgolj zato, da se prepreči morebitni referendum o varčevalnih ukrepih, govorijo datumi. Omenjeni fiskalni pakt EU članicam naroča, da fiskalno pravilo v ustavo ali v zakone vnesejo do konca leta 2014. Temu se očitno prilagajajo tudi datumi v predlaganem novem besedilu dopolnjenega 148. člena ustave. Ta pravi, da se fiskalno pravilo prvič uporabi za pripravo proračunov za leto 2015, spremljajoči zakon o izvrševanju tega pravila pa naj bi začel veljati leta 2014. Čemu torej ustavo spreminjati na vrat na nos v manj kot enem mesecu dni, so se spraševali poslanci opozicijske Pozitivne Slovenije, od poslancev SD pa se je oglasil le Borut Pahor. Povedal je le, da stališča strokovne skupine podpira, ker je treba vladni koaliciji pomagati, da pride do "srečnega zaključka" s tem fiskalnim pravilom.