Danes je več kot osemdeset odstotkov od 60.000 newyorških taksistov tujcev, ki so postopoma nadomestili nekdaj vsevedne in nekoliko nevrotične lokalne voznike rumencev. Vstopiti v "yellow cab" že dve desetletji pomeni prestopiti prag domačnosti in se prepustiti eksotičnemu potovanju skozi zgodbe ljudi, ki sta jih življenje in Hollywood pripeljala na najbolj gosto naseljen otok našega planeta. Prišli so kot politični pregnanci, nezaposleni ali pa preprosto zaradi boljšega zaslužka. Večina jih tukaj ostane dovolj dolgo, da se doma zamenja politični režim, da zaslužijo in prihranijo nekaj denarja ali otrokom omogočijo izobrazbo na ameriškem kolidžu. Toda skoraj vsi taksisti, s katerimi začneš razgovor, še vedno živijo znotraj svojih etnij in trdijo, da se bodo nekega dne vrnili domov. Taksistk je dobesedno zgolj za vzorec.

Zamenjavi so se sprva upirali tako vozniki kot potniki

Newyorški taksisti so priljudni ali pa so med vožnjo zatopljeni v glasbo in klepet v jezikih, ki so iz na tisoče kilometrov oddaljenih krajev in kultur. Zavaljenemu v udobne sedeže ford crownov, taksijev, ki še danes prevladujejo na Manhattnu, se ti lahko zdi, da sediš v kadilnici opija. Navajenim majhnosti evropskih taksijev ter neizogibnega stika z voznikom newyorški "yellow cab" deluje kot vesolje zasebnosti in kontemplacije, ki jo stimulira pogled na krajino enkratnega velemesta. Vtisi in prizori, ki letijo mimo, so tako močni, da jih ne zmoti niti občasna nesnaga ali pa močan vonj po hrani, ki jo je zaužil voznik. Ali pa nasmeh, ko opaziš, da ima tvoj voznik na glavi turban, in se spomniš lokalnega stereotipa, ki trdi, da so sikhi najslabši vozniki v mestu.

Vsa ta slikovitost zvokov, vonjav in kultur, značilna za vesolje newyorških rumencev, je začela izginjati leta 2007. Michael Bloomberg, župan in milijarder v mestu, je takrat začel vpeljevati ukrepe za zaščito okolja. Poleg prepovedi kajenja je začel v mestni promet uvajati hibridna vozila. Medtem ko so vsi mestni avtobusi že nekaj časa hibridni, pa za zdaj le tretjina rumencev uporablja okolju prijaznejša goriva. Njihovi zamenjavi so se upirali tako vozniki kot potniki. Modeli, ki so bili na razpolago do včeraj, so bili namreč neudobni, zaporniški in sterilni.

V avtu električni in USB-priključki

Leto dni pred svojim odhodom v pokoj se je Bloomberg odločil, da bo Newyorčanom vrnil nasmešek na lica, mestu pa identiteto, ki jo je imelo takrat, ko so po mestu vozili še checkerji. Takšno je namreč županovo sporočilo, ko je po dolgih pogajanjih s proizvajalci sporočil, da je za novi newyorški taksi izbral Nissanovo vozilo NV200. Čeprav so novega rumenca na hibridni pogon po ulicah velikega jabolka začeli testirati šele pred dvema dnevoma, je mestna uprava že sporočila, da bo Nissanov mini enoprostorec naslednjih deset let ekskluzivni taksi Manhattna. Ker ima mestna uprava v lasti že 70 odstotkov vseh taksijev, se ji zdaj ponuja priložnost, da z obvezno zamenjavo vseh 13.200 rumencev prevzame nadzor še nad preostalim zasebnim delom voznega parka taksijev. Težko je namreč verjeti, da bodo zasebni taksisti v času krize iz lastnega žepa lahko potegnili skoraj 30.000 dolarjev, kolikor stane novi nissan.

Vozilo, ki je resnici na ljubo, zelo podobno dostavnemu, bo v primerjavi z obstoječimi hibridnimi modeli imelo nekaj prednosti. V primerjavi, na primer, s fordom escape, ki je neuspeli poskus hibridnega mestnega vozila domače proizvodnje, bo imel nissan več prostora, drsna vrata ter panoramsko streho. V prostoru za potnike bodo tudi električni in USB-priključki ter luči za branje. Po nekaterih poročilih še ni povsem odločeno, kako bo oblikovana pleksi pregrada, ki voznika ščiti pred napadalnimi potniki. Menda se med strokovnjaki vije ostra polemika o tem, ali naj bi voznik s potniki lahko komuniciral le še prek mikrofona ali pa posebnega okenca.

Glede na to, da bo imel novi rumenec sedeže z antibakterijskimi tkaninami ter zagotovljeno odišavljeno ozračje, ni nobenega dvoma o tem, da bo novi "yellow cab" postal segregacijsko vozilo.