Prebivalce kitajskega mesta Mengzi je zmotil jok otroka, nobenemu pa ni bilo jasno, od kod prihaja. Na njihovo veliko začudenje so naposled le ugotovili, da je otrok ujet v 12 metrov globokem jašku. Reševalci so ga skušali osvoboditi z njihovo običajno opremo, vendar so bile okoliščine preprosto prezahtevne.
Na srečo se je eden izmed reševalcev domislil, da si pri posredovanju pomagajo s kamero mobilnega telefona. Pritrdili so ga namreč na dolgo vrv, ga spustili v jašek k otroku, posneli njegov natančen položaj in s tem ugotovili, kako bi k njemu najustrezneje spustili reševalno zanko.
Operacija se je izkazala za uspešno. Kljub izjemni globini jaška otrok ni utrpel večjih poškodb. Še večja neznanka pa ostaja, zakaj se je otrok sploh znašel v jašku in kako da ga nihče ni pogrešal. Vsekakor pa je bistvo zgodbe rešitev otroka, h kateri je pripomogla napravica, ki ji običajno ne pripisujemo življenjske pomembnosti – no ja, kakor kdo.
