Današnja tekma je ponujala zadnje ali pa predzadnje dejanje klubske sezone. Zadnje v primeru, da bi zmagali Ljubljančani in s tem končali finalno serijo na tri zmage, predzadnjo pa, če bi bili uspešni domači branilci naslova in izsilili odločilno peto tekmo v Ljubljani. Na koncu so kljub zaostanku po dveh tretjinah slavili zeleno-beli s 5:2 ter se tako na ledu tekmecev veselili 12. naslova v samostojni Sloveniji in prvega po sezoni 2006/07.
Domača zasedba je tekmo za biti ali ne biti začela, tako kot že dve v tem finalu, samo z enim vratarjem, Michalom Fikrtom ter enim "zasilnim", Nejcem Vovkom. A začetek je bil enakovreden, vsako moštvo si je pripravilo nekaj polpriložnosti, pri domačih sta vratarja Matijo Pintariča preizkusila Jure Dolinšek in Branislav Bendik, pri gostih pa Jamie Fraser. Že v sedmi minuti pa so se navijači na znova ne povsem polnih tribunah Podmežakle prvič razveselili: domači so imeli igralca več na ledu, po podaji Nejca Berliska čez pol igrišča pa je prodor uspešno kronal Marjan Manfreda in popeljal Jeseničane v vodstvo. Sledile so minute ljubljanskega pritiska, ki pa ni obrodil sadov. Streli Mihe Verliča, Justina Taylorja, Brocka McBrida, Mateja Hočevarja in še koga so postali plen Fikrta, ki je bil tokrat precej bolj razpoložen kot na prejšnji tekmi. V predzadnji minuti so imeli domači spet "power play", a naredili napako pred svojimi vrati, McBride je popeljal plošček za golom in podal Hočevarju, ta pa je v 20. minuti poskrbel za izenačenje.
Borbeni domači igralci so na začetku druge tretjine brez večjih težav zdržali dve prednosti igralca več tekmecev, ko sta bila na klopi za kaznovane Bendik in Tomi Hafner. Zmaji si v tem obdobju niso pripravili nobene resne priložnosti, nezbrana igra pa je botrovala tudi jeseniški priložnosti sredi tretjine, ko je po strelu Bendika z modre linije odbiti plošček poplesaval pred vrati Pintariča, nazadnje pa so ga gostje le odbili. Ljubljančani pa nikakor niso mogli razviti igre, s kakršno so v Tivoliju v petek v nekaj minutah razorožili nasprotnike. Prav nasprotno so igrali domači: zavzeta in precej bolj živahna igra je obrodila sadove v 32. minuti, ko je po podaji Puse z močnim strelom z desne strani Matevž Erman spet povedel železarje v vodstvo. Pri tesni prednosti domačih je ostalo tudi po 40 minutah igre, pa čeprav so imeli gostje pred koncem tretjine še enkrat igralca več, a so bili znova preveč neučinkoviti.
Vse pa se je zasukalo v zadnji tretjini. Gostje so našli recept za tekmece in v minuti in pol spremenili potek tekme. V 43. minuti je Taylor našel pot ploščku me vratnico in nogo Fikrta in izenačil. Nato so domači naredili prekršek za izključitev, četrto prednost 5-4 pa so gostje tudi izkoristili in po strelu Damjana Dervariča je odbitek v mrežo pospravil McBride. isti igralec je le nekaj minut pozneje sicer naredil nespameten prekršek, ko so Ljubljančani že imeli na klopi za kaznovane enega igralca, tako da so domači minuto in pol igrali z dvema več, česar pa niso izkoristili. Ob izenačenih močeh je nato Hughes po protinapadu zadel prečko. Ljubljančani so bili takrat blizu naslovu, še en korak pa so naredili v 53. minuti po prvi napaki Fikrta, ki mu je plošček po strelu Žige Panceta ušel čez golovo črto. Domači so poskušali vse, da bi še naredili preobrat, v zadnjih dveh minutah so imeli igralca več in so Fikrta poslali na klop, toda gostje so znali zadržati prednost in jo prek Mušiča potrdili z golom v prazno mrežo ter se veselili naslova prvakov v sezoni 2011/12.
