Prav upokojenci so v zadnjih dveh desetletjih najbolj izboljšali svoj premoženjski položaj - z okoli 65 odstotkov povprečja v državi so se povzpeli tik pod povprečje. Vsi preostali, tako družine proizvodnih delavcev, profesionalnih poklicev, na primer notarjev in odvetnikov, ter podjetnikov, so danes na slabšem, kot so bili pred dvema desetletjema. Mladi do 30 let so padli z nekaj več kot 80 odstotkov na 60 odstotkov povprečja, stari med 41 in 50 let pa s 127 odstotkov na 95 odstotkov povprečja.
Razporeditev premoženja je sicer povsem "normalna", saj se akumulira med delovno aktivnostjo, a na italijanski centralni banki ugotavljajo, da postaja dohodek iz dela vse manj pomemben pri akumuliranju premoženja.
Vse večjo vlogo igrata v preteklosti akumulirano premoženje, še posebno z nepremičninami, in kapitalski dobički. Italijani so v zadnjega pol stoletja premoženje kopičili precej hitreje, kot pa so povečevali bruto domači proizvod (BDP). Drugače povedano, razmerje med dohodkom in premoženjem je danes precej bolj nagnjeno v korist premoženja kot včeraj. Na centralni banki razloge za to vidijo tudi v nizki obdavčitvi premoženja v Italiji v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
Tudi zato ni nenavadno, da je razkorak med najvišjimi in najnižjimi dohodki v Italiji precej manjši, kot pa je razkorak med premoženjsko najrevnejšimi in najbogatejšimi. Deset odstotkov gospodinjstev z najvišjimi dohodki si razdeli okoli 27 odstotkov vseh izplačanih dohodkov na leto, medtem ko ima deset odstotkov najbogatejših gospodinjstev v lasti okoli 44 odstotkov vsega premoženja. Po podatkih centralne banke ima deset najbogatejših Italijanov s 50 milijardami evrov skupaj toliko premoženja kot tri milijone njihovih najrevnejših sodržavljanov.
Koliko h kopičenju bogastva prispeva utajevanje davkov, v centralni banki ne navajajo, je pa zgovoren podatek, da je na eni strani okoli 600.000 Italijanov, ki imajo več kot pol milijona evrov zgolj finančnih naložb (skupaj okoli 880 milijard evrov), na drugi strani pa je vsega nekaj več kot 30.000 Italijanov lani prijavilo več kot 300.000 evrov prihodkov. Po podatkih finančnega ministrstva gre za 18.000 zaposlenih, 6300 samozaposlenih in tudi 7800 upokojencev.
Premožni so vsekakor iznajdljivi. Ko je vlada Maria Montija lani decembra uvedla davek na privez jaht, so njihovi lastniki začeli bežati v tujino. Minuli mesec je zato davek na privez spremenila v davek na lastništvo jahte. Nič osupljivega ne bo, če bodo lastniki jaht zdaj lastništvo prenesli na kakšno podjetje v kakšni davčni oazi, kolikor že sicer ne poslujejo v davčnih oazah. Med tistimi 30.000 plačniki davkov je namreč le malo lastnikov jaht.
