Učitelji so po njenih besedah udarjeni trikrat, z znižanjem plač, s povečanjem pedagoške obveze in s povečanjem normativa glede števila učencev v oddelkih. "Nimamo napredovanj, ne delovne uspešnosti in ne dotacij za nakup učil in izobraževanje učiteljev," je dodala predsednica glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki se je pretekli teden preimenoval v glavni stavkovni odbor.

Petkove izjave ministra za izobraževanje Žige Turka so zavajajoče, podcenjujoče in govorijo o zaposlenih v vzgoji in izobraževanju kot tistih, ki iz leta v leto delajo manj, zahtevajo pa vedno več in so krivi za nastalo krizo, je opozorila Jelka Velički. Ministra pozivajo, da dokaže svojo trditev, da bo zaradi varčevalnih ukrepov delo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah delo izgubilo le 250 učiteljev, saj so podatki Sviza bistveno višji, in sicer od 2500 do 3000.

"Trditve, da učitelji v slovenskih šolah naredimo bistveno manj ur neposrednega dela z učenci kot v državah OECD, niso resnične," je dejala Jelka Velički. Po njenih besedah težko razumejo, kako bo višanje normativov glede števila otrok v vrtcih in šolah pripomoglo k ohranitvi kakovostnega izobraževanja.

Sviz predlaga, naj vlada raje varčuje pri bohotenju politično-kapitalskega prijateljstva

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je pojasnil, da bo splošna stavka 18. aprila izglasovana, če se bo zanjo opredelila večina od 40.000 članov Sviza. Rezultati glasovanj v zavodih bodo znani 11. aprila. Na dan stavke bodo vrtci in šole zaprti, otroci bodo ostali doma, učitelji pa bodo na delovnih mestih ali pa na shodih v Ljubljani in drugih mestih, če jim jih bodo dovolili. Zaenkrat po njegovih besedah kaže, da v Ljubljani dovoljenja za shod ne bodo dobili.

Na ministrov poziv, naj sindikati predstavijo svoje ukrepe, pa v Svizu predlagajo, "da najprej vlada obreže drevje sive ekonomije, razredči veje bohotnega drevesa politično-kapitalskega prijateljstva pri javnem naročanju, obreže veje luksuza in lastnih privilegijev, potem pa lahko pogledamo tudi, kaj je narobe z drevesom javnega šolstva, ki sicer po vseh mednarodnih primerjavah povsem ustrezno cveti in to vsako leto bolje."

Štrukelj, ki se je udeležil današnjih pogajanj z vlado, pa se je vprašal tudi, kakšen smisel imajo pogajanja, če bo le ta v četrtek sprejela zakon, ki bo omenjene varčevalne ukrepe vnesel v zakonodajo, predloga zakona pa sindikati sploh nimajo. Po njegovem mnenju gre za zdrs socialnega dialoga, če je to nova raven usklajevanj.

V Svizu zahtevajo, da vlada umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, ukrepe, ki zmanjšujejo kakovost javnega šolstva, kulture in znanosti ter ukrep, ki znižuje plače javnih uslužbencev.