Podatek pomeni, da kar petina Hrvatov ne more pokriti niti osnovnih življenjskih stroškov. V Evropski uniji je povprečna stopnja prebivalstva pod pragom revščine na 16,4 odstotkih, slabše od Hrvaške pa so se odrezale Španija in Bolgarija z 20,7, Romunija 21,2, in Latvija z 21,3. Evropsko povprečje se nahaja pri 16,4 odstotkih. Odstotek prebivalstva pod pragom revščine v Sloveniji pa je leta 2010 znašal 12,7 odstotka.
Stopnja materialne prikrajšanosti na hrvaškem znaša 32,2 odstotka, ki prav tako razkriva, da je tretjina prebivalstva izključena iz družbenega življenja. Med njih štejejo vsi tisti, ki si ne morejo privoščiti najmanj tri od devetih dobrin materialne prikrajšanosti, ki so: jesti meso, perutnino in ribe, ohranjati ogrevan dom, zamenjati staro nastanitev, kupiti nove obleke, si privoščiti teden dni počitnic na leto, povabiti prijatelje na večerji in enkrat mesečno prijateljem plačati pijačo v gostilni.
Hrvaška revija Banka je v novi izdaji pojasnila, da se med novimi siromašnimi Hrvati nahajajo mladi, visoko izobraženi in ekonomsko aktivni. Profesor Zoran Šućur s Pravne fakultete pa je opozoril, da je vedno več revnih otrok. Med revnimi so v večji meri moški, saj je več žensk zaposlenih v javnem sektorju in so zato bolj zaščitene.
