S 1. januarjem letos se je končalo 12-letno prehodno obdobje, v katerem so bili rejci kokoši nesnic dolžni utesnjene kletke nadomestiti s tako imenovanimi obogatenimi, v katerih imajo živali več prostora. Po podatkih evropske komisije je bilo konec lanskega leta v vsej EU 51 milijonov nesnic še vedno v starih kletkah, ki so zdaj prepovedane. Nekatere države - tudi Slovenija - so vestne pri spoštovanju evropskih predpisov, za dvanajst članic (Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Francijo, Grčijo, Madžarsko, Italijo, Latvijo, Poljsko, Portugalsko, Romunijo in Španijo) pa je evropska komisija že pred koncem lanskega leta vedela, da ne bodo izpolnile zahtevanih predpisov glede obvezne reje nesnic v obogatenih kletkah.
Jajca se ponekod v EU dražijo
Po poročanju nekaterih medijev naj bi Češka prepovedala uvoz jedilnih jajc iz Poljske, ker ima ta država še vedno zelo velik delež rej nesnic v prepovedanih kletkah. Posledično naj bi začelo jajc na Češkem primanjkovati, cena pa naj bi poskočila na rekordnih 26 centov za kos. Na vprašanje, ali lahko tudi Slovenija prepove uvoz jedilnih jajc, denimo iz Italije (od tam jih na leto pripeljemo okoli 400.000 kilogramov), ki ima prav tako še vedno številne reje s prepovedanimi kletkami, so nam na Veterinarski upravi Republike Slovenije (Vurs) odgovorili, da tega ne more storiti. Pojasnili so, da država članica ne more na svojem ozemlju prepovedati trgovanja s kokošmi ali jajci, saj bi to pomenilo omejevanje prostega pretoka blaga. Lahko pa izvaja nadzor nad ustreznim označevanjem jajc.
"Vurs izvaja nadzor nad pakirnimi centri in trgovinami in v primeru jajc iz Italije pri pristojnih italijanskih oblasteh preveri, ali gre za reje, ki ustrezajo evropskim predpisom glede zaščite kokoši nesnic," so nam pojasnili in dodali, da so dobili obvestilo poljskega direktorja veterinarske uprave, ki jamči, da so vsa jajca, s katerimi trguje Poljska, skladna s predpisi.
Pred uveljavitvijo novih predpisov za rejo kokoši nesnic je prevladovalo mnenje, da bo letos po Evropi primanjkovalo jedilnih jajc, njihova cena pa bo močno poskočila. Stojan Hergouth potrjuje, da borzne cene jedilnih jajc trenutno sicer dosegajo zgodovinsko vrednost, saj so tudi do sto odstotkov višje kot lani v tem času. Heorguth hkrati opozarja, da borzne cene nimajo nobene povezave s cenami jedilnih jajc v trgovinah.
Dražili bi tudi slovenski proizvajalci
"Visoke borzne cene kažejo zgolj to, da kupci, ki nimajo sklenjenih dolgoročnih pogodb z dobavitelji, zdaj težko pridejo do jedilnih jajc. V okviru dolgoročnih pogodb pa se maloprodajne cene niso nič spremenile. Jata Emona približno 95 odstotkov vseh jedilnih jajc proda prek dolgoročnih poslovnih pogodb in naša trenutna povprečna prodajna cena je popolnoma enaka, kot je bila lani," nam je dejal Hergouht. Toda Jata Emona želi jajca podražiti, a ne zaradi novih predpisov glede kletk za rejo nesnic, temveč zaradi ponovnega naraščanja cen surovin. Trgovcem so zato že napovedali manjšo podražitev, stvar pogajanj pa je, ali jim jo bodo čez mesec ali dva tudi dovolili.
V Sloveniji se večina jedilnih jajc proda pod trgovskimi blagovnimi znamkami, cena za deset jajc v embalaži pa se giblje od 1,2 do 1,6 evra. Jata Emona jajca pod svojo blagovno znamko (prav tako pakirana po deset) prodaja po okoli dva evra. Po Hergouthovih besedah visoke borzne cene jajc sicer kažejo, da se na trgu nekaj dogaja - da je jajc manj -, vendar zagotavlja, da v Sloveniji ta trenutek ni nobenega pomanjkanja, saj so vsi veliki proizvajalci preuredili svoje reje in po obsegu ohranili enako proizvodnjo. "Logistika poteka normalno, zaloge jedilnih jajc so običajne za ta čas. In četudi bi se v tednu pred veliko nočjo povpraševanje po jajcih močno povečalo, se to pri oskrbi večjih trgovskih verig ne bi poznalo. V tem primeru jajc ne bi dostavili kvečjemu komu od kupcev, ki z nami nimajo sklenjene dolgoročne pogodbe in ki vskočijo zadnji trenutek," poudarja prvi mož Jate Emone.
