Sankcije pomenijo prepoved poslovanja z ZDA za vse tiste banke, ki bodo še naprej trgovale z Iranom. Vendar ZDA, kot kaže, v svoji nameri ne bodo povsem dosledne. Tudi države, katerih banke ne bodo prenehale poslovati z iransko centralno banko, se bodo sankcijam namreč lahko izognile. State Department pa je že sporočil, da sankcije ne bodo veljale za EU in za Japonsko, ki sta izpolnila pogoj, to je "bistveno zmanjšanje poslovanja". Ker Iran z nafto trguje preko centralne banke, bo prepoved poslovanja prizadela iranski izvoz, s čimer želijo ZDA prisiliti Iran v večjo odprtost kar zadeva iranski jedrski program.
Zaostritev sankcij pa je lahko tudi sporočilo Izraelu, naj se ne prenagli z bombardiranjem iranskih jedrskih objektov in naj počaka na učinek sankcij. V zadnjih mesecih je iranski izvoz nafte že tako padel v povprečju za 300.000 sodčkov na dan, država pa se sooča s povišano inflacijo. Zaostritev sankcij bi lahko povzročila med enim do dvema milijonoma sodčkov izpada nafte na dan na svetovnih trgih, kar bi lahko še povišalo cene črnega zlata, pred dodatnimi težavami pred novembrskimi splošnimi volitvami pa bi se utegnil znajti tudi Obama.
Vendar so po besedah Obame druge svetovne proizvajalke nafte na čelu s Savdsko Arabijo zagotovile, da bodo pokrile izpad, nafte trenutno ne primanjkuje, pa tudi ameriške zaloge so polne. Nekaj težav bi lahko bilo z zavezniškimi in drugimi državami, ki kupujejo veliko iranske nafte, med njimi so to Južna Koreja, Kitajska in Indija. Washington se bo moral do konca junija odločiti ali bo popustil z ugotovitvijo, da so zmanjšale nakupe nafte iz Irana, ali pa sprožil sankcije. Julija začne veljati tudi evropski embargo na iransko nafto, kar bi lahko vplivalo na to, da bi Iran resneje pristopil k pogajanjem o svojem jedrskem programu. Teheran zanj trdi, da je miroljuben, vendar mednarodna skupnost v to dvomi.
