Eden takšnih krajev, ki diha z mestom in njegovimi ljudmi, je tudi prenovljeni Kongresni trg. Kljub bližini ene glavnih prometnic v Ljubljani se je tam razvil vabljiv prostor počitka, oddiha in sprostitve. Vse od poznega dopoldneva pa skoraj do mraka se na travi v parku druži mladina, ki se nastavlja toplemu spomladanskemu soncu. Velika večina je dijakov in študentov, nekaj je mladih turistov, vmes kakšna gospodična, ki je med službo skočila v park na kosilo, pa upokojenski par, ki počiva na klopci.
"Delo bo že počakalo"
Na travi, kamor so si prej pogrnili svoje jakne, so ležali trije študentje akademije za glasbo. Med kosilom in predavanji jim je ostala prosta ura, pa jih je premamila zelenica v središču mesta: "Uživamo na sončku, z možgani na 'off'," so se smejali.
Lučaj stran so sedeli mladi plesalci iz držav nekdanje Jugoslavije. Skozi park so se sprehodili že prejšnji dan in si zaželeli, da bi se tudi sami lahko zleknili poleg množice mladih, ki so se martinčkali na soncu. Ker se jim je takrat mudilo, so se vrnili naslednji dan - ležali so na travi, pomalicali kos pice in sproščeno čebljali, pa čeprav so imeli ravno takrat še neke druge obveznosti. "Delo bo že počakalo," so ležerno zamahnili z roko.
Nad vzdušjem, ki vlada v Ljubljani, so bili navdušeni. Pravijo, da te dunajski policisti napodijo iz parka, če posedaš po travi, in da v Beogradu ljudje ne morejo kar takole sredi mesta sesti na zelenico in si malo odpočiti, obisk parka Košutnjak na obrobju mesta pa je že pravi izlet: "Tukaj pa se lahko sredi mesta uležeš in se sprostiš, medtem ko mimo tebe vse nori in hiti."
Urbana izkušnja, kakršno ponujajo svetovne prestolnice, je zadnja leta torej na voljo tudi pri nas. Po vzoru newyorških publicistov, pariških poslovnežev in bruseljskih uradnikov lahko tudi Ljubljančani svoje parke izkoristijo za restavracije na prostem, kar jim omogoča tudi vedno večja ponudba mestnih sendvičarn in "take-away" kosilc.
Tako kot dve dekleti, ki smo ju na klopci na Kongresnem ujeli z napol praznimi zavojčki kitajske hrane. Ob sebi sta imeli kolesi in sta bili videti "avtohtoni" Ljubljančanki, bili pa sta Hrvatici, študentki v Ljubljani, ki sta park na Kongresnem trgu že vzeli za svojega, saj sem zahajata skoraj vsak dan. Živita za Bežigradom, zato vzameta kolesi in prideta v park; včasih le za kakšno urico, na kosilo in sončenje, včasih prineseta s seboj zapiske in tu preživita študijsko popoldne, včasih pa s pivi napolnita termo torbico, vzameta odejico in povabita še prijatelje. "Popoln mir sredi mesta, super je. Zraven je trgovina, kjer dobiš pijačo in sladoled, drugega sploh ne potrebujeva."
Manjkajo samo še odejice in sladoled
Nedaleč stran so na travi sedeli dijaki iz bližnje elektrotehniške šole, ki v park radi zahajajo med odmorom za malico. Ker je veliko med njimi "vozačev", pa zleknjeni na travi in s kakšnim radlerjem v roki po koncu šole pogosto čakajo tudi, da bo čas za njihov avtobus. "Bolje to, kot da bi sedeli nekje na betonu," so dejali, zraven pa pripomnili, da se že veselijo toplejših dni, ko bo vroče sonce poskrbelo za še krajša dekliška krila.
Med užitkarji na Kongresnem trgu so krožili tudi predlogi in ideje, kako sprostitev v centru mesta še izboljšati. Lahko bi na primer izposojali odejice, ležalnike in celo viseče mreže, so naštevali, lahko bi prodajali sladoled, za še bolj osvežilno vzdušje pa bi poskrbela tudi kakšna fontana. A to so le malenkosti, so si bili edini. "Sedaj lahko fantaziramo, kaj vse bi bilo še dobro imeti, vendar je po navadi že mehka trava čisto dovolj."
