Tožba zoper Jakliča ekspresno hitra

Pregledali smo, kje se zatika v nekaterih odškodninskih tožbah, ki so jih zoper nekdanje vodilne "državnih" družb po nastopu krize začele vlagati zdajšnje uprave, pa tudi kje so obtičale nekatere odmevne kazenske ovadbe, vložene po izbruhu krize. Gre za družbe Luka Koper, Hit, Intereuropa, Iskra Avtoelektrika, Industrija usnja Vrhnika (IUV), Adria Ankaran, Elektro Maribor in navsezadnje tudi Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek).

Daleč najhitreje se razpleta odškodninska tožba, ki jo je izredna uprava Vzajemne pod vodstvom Dušana Kidriča maja 2010 vložila zoper obe predhodni upravi. Tarče so Marko Jaklič in Franc Henigman ter Boštjan Aver in Peter Pustatičnik. Kot je znano, jim očitajo, da so s sklepanjem poslov in naročanjem storitev pri podjetjih Normacom in Geacomm ter tudi z nekaterimi svetovalnimi pogodbami zdravstveno zavarovalnico oškodovali za skupno 1,2 milijona evrov. "Zadnji narok je bil pri sodnici Jelki Rozman opravljen 7. marca, naslednji je razpisan za 18. april," so povedali na okrožnem sodišču v Ljubljani.

Povsem drugače je s tožbenimi zahtevki, ki so jih proti nekdanjim vodilnim vlagali v Intereuropi, Hitu in Luki Koper. Čeprav so bile vložene januarja, junija in septembra 2010, prvih obravnav okrožno sodišče v Kopru oziroma Novi Gorici sploh še ni razpisalo.

Spomnimo, prejšnji upravi koprskega prevoznika v sestavi Andrej Lovšin, Zvezdan Markežič in Ondina Jonke očitajo predvsem predrago in sporno naložbo v terminal v Rusiji, ki je družbo skoraj potopila. Od njih zahtevajo 37,5 milijona evrov. Nekoliko manjšo, a še vedno astronomsko škodo je naračunala uprava Luke Koper, ki ji predseduje Gregor Veselko, in sicer okoli 32,6 milijona evrov. Tolikšno škodo naj bi povzročili Robert Časar in preostali člani uprave pri poslih s podjetjem Grafist, z nakupom objekta Luna v Sežani in poslovnega deleža v slovaškem podjetju TT Invest (ugotovljena tudi odgovornost nadzornikov z županom Borisom Popovičem na čelu), odkupom in rušenjem skladišč na potniškem terminalu v Kopru in tudi s posli v zvezi s podjetji Adriasole in Ecoporto.

Pajčevina na zahtevah za sodno preiskavo Časarja in drugih

Na drugi strani kaže, da bodo odmevne kriminalistične preiskave oziroma kazenske ovadbe dobile epilog še bistveno kasneje. V večini primerov je namreč tožilstvo zahtevalo sodno preiskavo, a je nato vloga iz nepojasnjenih razlogov obležala v predalu sodišč.

Še najdlje pri enem od preiskovalnih sodnikov koprskega okrožnega sodišča, ki ga čakata kazenski zadevi Intereuropa in Adria Ankaran. Če je tamkajšnje tožilstvo v prvem primeru podalo zahtevo za preiskavo že januarja lani zaradi "divjega" lastninjenja ankaranskega podjetja (zoper Igorja Lebarja, Matijo Kahneta, Miloša Milovića in Mira Majcna), pa lanskega marca in novembra ter letošnjega februarja o zahtevah še ni bilo odločeno.

Res je bil Lovšin konec decembra, po skoraj letu dni od vložitve zahteve za preiskavo s strani tožilcev, zaslišan na preiskovalnem oddelku koprskega sodišča, s čimer se je postopek zoper njega premaknil z na videz mrtve točke. Omenimo, da so Lovšina koprski kriminalisti ovadili že avgusta 2008 - mesec dni zatem je bil razrešen vodja Vojko Živec - Adria Ankaran pa je ovadbo vložila sama februarja 2010. Velja opozoriti, da je poslanca SNS Srečka Prijatelja taisto koprsko okrožno sodišče v le letu dni obsodilo na večletno zaporno kazen.

Omembe vreden je tudi vrhniški IUV, ki je že leta 2008 končal v stečaju. Kazenske ovadbe so bile vložene že nekaj mesecev za tem, leto kasneje pa je prišlo tudi do klestenja obtožnice. Čeprav so kriminalisti sprva tudi svetovalcem očitali več sto tisoč evrov visoko oškodovanje, pa je nato tožilstvo "dovolilo" le postopke proti poslednji tričlanski upravi IUV pod vodstvom Vita Debeljaka. "Tožilstvo nima podatka, da bi bila preiskava že zaključena," nam je povedala višja državna tožilka Tamara Gregorčič.

Sodišča o razlogih za dolgotrajnost postopkov molčijo

Na sklep o uvedbi preiskave čaka tudi primer Elektra Maribor, ki so ga kriminalisti zaradi nabavnih poslov in gradnje medicinske fakultete v Mariboru "obdelali" junija lani. Nekdanjega predsednika uprave Andreja Kosmačina in njegove sodelavce, tri podjetnike in še vodjo mariborskega Zares Gregorja Jagra sicer sumijo dajanja oziroma prejemanja podkupnin. Nejasna je tudi usoda ovadbe zoper pokojnega Aleša Nemca, Ivana Lisjaka, Tadeja Vidica in Marijana Groffa zaradi poskusa menedžerskega prevzema Iskre Avtoelektrike. Znano je le, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) aprila 2011 zaključil preiskavo in podal ovadbo.

Odmevale so tudi večkratne hišne preiskave, osredotočene na enega najbogatejših Slovencev in lastnika Tušmobila Mirka Tuša. Pri dodelitvi frekvenc UMTS mu očitajo dajanje podkupnine v obliki stanovanj in mobilnih telefonov, nekdanjemu direktorju Apeka Tomažu Simoniču pa prejemanje podkupnine. Na zatožni klopi sta tudi Gorazd Lukman in Miha Vodopivec. Aprila 2009 so bile sicer opravljene prve preiskave, februarja 2011 druge, natanko leto dni zatem pa se je tožilstvo obrnilo na sodišče. "O zahtevi za preiskavo preiskovalni sodnik še ni odločil," so dejali na okrožnem sodišču v Ljubljani.

Čeprav gre za razvpite procese, ki zagotovo vplivajo na mnenje javnosti o učinkovitosti pravne države, pa nam niti eno sodišče ni pojasnilo vzroka za dolgotrajnost postopkov.